stranska sankcija odvzema predmetov - izrek enotne kazni za dejanja v steku - določitev kazni
Odvzem predmetov je namreč v skladu s šesto alinejo drugega odstavka 4. člena ZP-1 stranska sankcija. Šesti odstavek 4. člena ZP-1 določa, da se poleg globe ali opomina sme izreči ena ali več stranskih sankcij. Določba prvega odstavka 27. člena ZP-1 pa jasno določa, da se za prekrške storjene v steku, določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. Zato sankcije, ki ni bila določena za posamični prekršek, v izreku enotne sankcije ni mogoče izreči.
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker obe pritožbi želita kot predmet dedovanja po pokojnem tudi tri parcele, za katere iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da nista last pokojnika, ampak v solastnini tretjih oseb, bi bile s tem lahko prizadete njihove pravice.
zastaranje izvršitve - prekinitev zastaranja - poziv za plačilo - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila globe predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu sankcija ne sme izvršiti in v skladu z drugim odtavkom 44. člena ZP-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja globe oziroma denarne kazni.
OZ-UPB1 člen 534.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 285, 339, 339/2, 339/2-15.
darilna pogodba - darilo iz hvaležnosti (remuneracijsko darilo) - očitek protispisnosti - materialno procesno vodstvo
Če je razlog za obveznost darovalca hvaležnost ali druga moralna dolžnost, ki ni iztožljiva, je to še vedno darilo in sicer v takem primeru govorimo o darilu iz hvaležnosti oziroma o remuneracijskem darilu (534. člen OZ).
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deleža na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
V skladu s stališči novejše teorije, sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja, torej se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Sodba, s katero se ugotavljajo obseg in deleži na skupnem premoženju, je torej lahko le podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi (po nedoločenih deležih).
razdelitev posebne razdelitvene mase - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase - prepoved reformatio in peius - načelo enakega obravnavanja upnikov
Iz navedenega je razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo v škodo pritožnika, ki je edini vložil ugovor proti načrtu razdelitve, kot stroške nadomestila pa je priznalo več, kot je predvidel upravitelj. S tem je smiselno prekoračilo "zahtevek" upravitelja, odločilo pa je tudi v škodo upnika, ki je vložil ugovor proti načrtu razdelitve.
Upravitelj ob zahtevi za odmero in izplačilo tega nadomestila tako ali tako ne more zahtevati več, kot pa je v načrtu razdelitve predvidel med stroški posebne mase. Zato tudi ni podlage za zmanjševanje posebne razdelitvene mase za višje stroške tega nadomestila, kot jih je predvidel upravitelj.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - motenje posesti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Za razliko od rednega postopka je za obnovo postopka v motenjskih pravdah določen le objektivni rok, ki znaša 30 dni in se v vsakem primeru, ne glede na razlog obnove, računa od pravnomočnosti sklepa.
V obravnavani zadevi je bistveno, da je bil zamudni sklep opremljen s klavzulo pravnomočnosti (z datumom 12. 4. 2016), predlog za obnovo postopka pa je bil vložen po poteku omenjenega zakonskega roka, torej 12. 9. 2016. Zamudni sklep se šteje za pravnomočnega, dokler ta učinek ni (ne bo) odpravljen z ustreznim pravnim sredstvom.
kaznivo dejanje razžalitve - varstvo otrokovih koristi - žalitev strank v vlogi
Odsotnost tega spornega teksta v vlogi bi po prepričanju pritožbenega sodišča povsem zadostila obrambi upravičenih koristi mladoletnega sina v zadevi N 61/2015, s tako zapisanim tekstom pa je domet obrambe upravičenih koristi otroka obdolženka po oceni pritožbenega sodišča presegla, zato so pravilni zaključki prvostopnega sodišča o tem, da vsebina spornega pisanja ne predstavlja ravnanja matere v skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in da je slednji tekst obdolženka zapisala z zaničevalnim namenom do zasebnega tožilca, kar je očitno posledica zamer iz preteklega konfliktnega partnerskega odnosa in da nikakor ne gre za primer, v katerem bi bila protipravnost takega obdolženkinega ravnanja v skladu s tretjim odstavkom člena 158 KZ-1 izključena.
ZPP člen 257, 258, 258/1, 258/2, 339, 339/2-8. SPZ člen 9, 42, 43, 44, 45, 269.
kršitev pravice do enakega obravnavanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - dokaz z zaslišanjem strank - dejanska etažna lastnina - priposestovanje lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - nakup nepremičnine na javni dražbi - dobra vera - zloraba prava
Kljub originarni pridobitvi solastninske pravice na dražbi (solastniški delež do 1/10) ni sodnega varstva, če je prišlo do zlorabe prava.
prepozna pritožba - obravnavanje prepozne pritožbe - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjema - prizadet interes - predmet dedovanja - lastnik nepremičnin - nepremičnina v solasti tretjih oseb
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker obe pritožbi želita kot predmet dedovanja po pokojnem tudi tri parcele, za katere iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da niso last pokojnika, ampak v solastnini tretjih oseb, bi bile s tem lahko prizadete njihove pravice.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime - žaljiva vloga - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina denarne odškodnine - dokazna ocena
Odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.
Vročilnica ima dokazno moč javne listine, za katero velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokaz o vročitvi je mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Ker navedba razlogov za oprostitev ni obvezna sestavina izreka te vrste sodbe (četrti odstavek 364. člena ZKP). Povzemanje izpovedb prič, ni pogoj za zahtevano opredelitev sodišča do odločilnih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013301
OZ člen 132, 619, 662, 662/4. ZPP člen 212.
projektantska pogodba - atipična podjemna pogodba - odškodninska odgovornost projektanta - škoda zaradi zaupanja - zavarovanje odgovornosti - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - nastanek škode - odprava škode - zakonita cesija - uveljavljanje napak - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, in tega pritožba ne izpodbija, da tožeča stranka stanovanj z napako nima več v svojem premoženju, saj jih je prodala. Zato se višje sodišče strinja s prvostopenjskim, da lahko škodo predstavlja bodisi razlika v kupnini bodisi stroški iz naslova zahtevkov, ki jih do nje zaradi spornih napak uveljavljajo kupci stanovanj. To pa je tipična škoda zaradi zaupanja, ki je, kot pritožnica sama uveljavlja, posledica premoženjskih razpolaganj stranke, opravljenih na temelju zaupanja, da stvar nima napak.
Tako gradbena kot projektantska pogodba sta podvrsti podjemne pogodbe, le da je gradbena nominatna, projektantska pa atipična in v OZ ni urejena kot posebna vrsta pogodbe.
Ni mogoče pritrditi stališču, da če bi obveljala razlaga sodišča prve stopnje, bi moral naročnik napako vedno prej odpraviti, preden bi od povzročitelja uveljavljal povračilo. Sodišče je jasno napisalo, da se škoda zaradi napake pokaže v manjši vrednosti zgradbe in to je tista škoda, torej manjvrednost stanovanj, ki bi jo morala tožeča stranka izkazati. Zgolj ugotovitev, da ima objekt napako in pridobitev predračuna za njeno odpravo pa temu kriteriju ne ustreza. Ne glede na to, da je škodni dogodek nastal, tožeča stranka predpostavk odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem pravdnem postopku ni izkazala.
Če tožeča stranka računov ni plačala, do prikrajšanja oziroma zmanjšanja premoženja na njeni strani sploh ni prišlo in škode torej ni (prim. 132. člen OZ). Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka določno navesti vrsto stroškov, ki jih je že imela z odpravo napak, čeprav so ti nastali po vložitvi tožbe, je zato pravilno, pritožnica pa neutemeljeno navaja, da sta nastanek škode in njena odprava dva različna pravna pojma.
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vsa pritlična stanovanja v objektih, v katerih je prišlo do napake, prodala. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je s tem na podlagi četrtega odstavka 662. člena OZ prišlo do prehoda upravičenja do neposrednega uveljavljanja zahtevkov iz naslova napak v projektu iz naročnika na končne kupce stanovanj. Vendar je pravilno navedlo, da naročnik s tem ni izgubil pravice terjati povračila škode zaradi zaupanja, pri kateri pa je prav tako treba izkazati predpostavke odškodninske odgovornosti.
Če je sodba izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde, potem prvostopenjska sodba ni strukturirana po pravilu iz 364. člena ZKP, ampak skladno s šestim odstavkom 285.č člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013592
ZM člen 37, 37/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/3, 20/5, 142, 142/1, 142/1-5, 143, 143/3, 143/3-2, 160, 160/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1. SPZ člen 128, 128/1, 153, 204, 204/1, 206, 206/2. ZPPSL člen 55, 55/1, 60, 60/2. OZ člen 365.
začasna odredba na prepoved vnovčenja bianco menice - sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - garancijska pogodba - zavarovanje obveznosti - izročitev bianco menic - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - ločitveni upnik - zavarovana terjatev - nezavarovana terjatev - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - zastavna pravica - menica - ček - hipotekarna tožba - učinki potrjene prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - vrstni red - prodaja predmeta zavarovanja - obseg terjatve - datum dospelosti menice - instrumenti zavarovanja - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - nepreklicnost
Kot zavarovana terjatev v insolvenčnem postopku se šteje zgolj tista terjatev upnika, ki je zavarovana s pravico do prednostnega plačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice. Med ločitvene pravice zato spadata, na primer, zastavna pravica, kot tudi pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje. Navedeno pomeni, da druga sredstva zavarovanja (npr. menica, ček), ki ne ustvarjajo pravice upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz istega premoženja, upniku, v skladu z določbami ZFPPIPP, ne dajejo ločitvene pravice.
Zastavna pravica služi zavarovanju ene ali več terjatev in pooblašča zastavnega upnika, ki mu terjatev ob zapadlosti ni izpolnjena, da se poplača iz vrednosti zastavljenega objekta. Poplačilna pravica zastavnega upnika poleg glavnice zajema tudi obresti in stroške in ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Upnik lahko zahteva od sodišča prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo terjatve iz prejete kupnine s hipotekarno tožbo, lahko pa od realnega dolžnika, ki je hkrati osebni dolžnik, zahteva plačilo terjatve z dajatveno tožbo. Dolžnik kljub ustanovljeni zastavni pravici na nepremičnini jamči za terjatev s celotnim premoženjem.
Zakon določa, da potrjena prisilna poravnava ne vpliva na zavarovano terjatev, ne pa, da ne vpliva na ločitveno pravico. Stališče, da potrjena prisilna poravnava ne vpliva (samo) na tožbeni zahtevek iz hipotekarne tožbe, zato iz navedenih določb ZFPPIPP ne izhaja. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pravilna takšna razlaga navedenih določb ZFPPIPP, po kateri potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na samo terjatev ločitvenega upnika, torej na njegovo materialnopravno upravičenje, da od dolžnika zahteva izpolnitev obveznosti.
V primeru, če vrednost premoženja, danega v zavarovanje, ne dosega zneska zavarovane terjatve, ločitveni upnik v tem delu terjatve poplača pod pogoji prisilne poravnave. Vrstni red, po katerem bi moral zastavni upnik najprej uveljavljati plačilo iz zastavljene stvari in šele če vrednost zastavljenega premoženja ne bi dosegla vrednosti terjatve, razliko izterjati iz drugega dolžnikovega premoženja, bi moral biti v ZFPPIPP izrecno določen, zakon pa takega pravila ne določa.
Ločitveni upnik se lahko do višine zavarovane terjatve poplača iz kateregakoli dolžnikovega premoženja in ni dolžan primarno uveljavljati poplačila iz predmeta zavarovanja.
Upnik ne zatrjuje, da bi se pogodbenika v Garancijski pogodbi ali v menični izjavi karkoli dogovorila glede datuma dospelosti menice. V takem primeru torej velja, da lahko imetnik menice določi rok dospelosti menice, ne sme pa določiti krajšega roka dospelosti kot je v navadi v poslovnem prometu. Pri tem ni nujno, da se dospelost menice ujema z dnem zapadlosti terjatve, ki je podlaga za izdajo bianco menice. Takšno ujemanje bi moralo biti izrecno opredeljeno v menični izjavi, v nasprotnem primeru je treba šteti, da je izpolnitev dospelosti v pristojnosti remitenta. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz menične izjave ne izhaja datumska omejitev unovčitve, je torej pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zatrjevana kršitev ni podana.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00015052
ZIZ člen 268, 272, 272/2.. ZDSS-1 člen 70.. ZZVZZ člen 44a.
zdravljenje v tujini - začasna odredba
Začasne odredbe, izdane v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, imajo glede na 268. člen ZIZ, učinek sklepa o izvršbi. S predlagano odredbo o zadržanju izvršitve odločb toženca, ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Ker je narava vseh negativnih konkretnih upravnih aktov taka, da jih ni potrebno izvršiti, saj pri zavrnjenih odločbah ničesar ni mogoče izvršiti, tudi odložitev izvršitve zavrnilnih odločb, ne bi imela nobenega pravnega učinka, v konkretnem primeru glede zdravljenja v tujini. Začasne odredbe so sredstva zavarovanja, zato ne smejo biti take, da po svoji vsebini pomenijo že samo odločitev o glavni stvari. Ni namreč namen izdaje na začasnih odredb v reševanju spora, ampak kot že rečeno v zavarovanju določenega dejanskega stanja oziroma terjatve, da bi se na tak način odstranilo ali vsaj zmanjšalo ogroženje bodoče izvršbe. Navedeno pomeni, da začasne odredbe zato ni mogoče izdati, če se vsebina predlagane začasne odredbe pokriva s tožbenim zahtevkom.
prenos krajevne pristojnosti - udeleženci postopka
Obravnavana zadeva je bila, na podlagi posebnega sklepa predsednika Višjega sodišča v Mariboru št. Su 9/2018 z dne 20. 3. 2018, zaradi enakomerne porazdelitve zadev med sodišči, dodeljena v pristojno reševanje Okrožnemu sodišču v Slovenj Gradec.
Glede na navedeno je višje sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, pri čemer dodaja tudi, da okoliščine, da se morajo udeleženci postopka voziti v Slovenj Gradec (kar vendarle ni tako daleč od Maribora) ne predstavlja toliko tehtnega razloga, da bi to lahko bila podlaga za odločitev, kot jo predlaga predlagateljica.
sodna taksa - višina sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - količnik za odmero takse
Sodna taksa za količnik 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 140.000 EUR znaša točno toliko, kot je v izpodbijanem sklepu (in še pred tem v plačilnem nalogu) zapisalo sodišče prve stopnje – 779 EUR. Znesek, ki ga ponuja pritožnica (704 EUR), ni predviden pri nobeni vrednosti spornega predmeta.
ZFPPIPP-UPB8 člen 132, 132/2, 280. ZIZ-UPB1 člen 170. ZZK-1 člen 87, 87/2, 88, 88/1. SPZ člen 193.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiški dolg
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da je upnik z zaznambo sklepa o izvršbi pridobil tudi hipoteko (ta z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini ni bila vknjižena, saj je upnik ločitveno pravico pridobil že z vknjižbo zemljiškega dolga), posledično pa je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP s tem, ko je odločilo, da ta ločitvena pravica tudi po ustavitvi izvršbe ostane v veljavi. S tem je namreč ugotovilo obstoj pravice, ki v predmetnem izvršilnem postopku sploh ni nastala, in o njej izvršilno sodišče ne more odločati.