CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015096
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1. OZ člen 275, 393. SZ-1 člen 182.
upravljanje poslovne stavbe - stroški upravljanja in obratovanja - poslovna stavba - ključ delitve - subrogacija - solastniški delež - individualni odjem - delitev stroškov
115. člen SPZ določa, da so obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem. Drži torej, da navedeni člen govori o skupnih delih, kar pa stroški, ki nastanejo za namene uporabe posameznega dela stavbe zagotovo niso. Slednje nosi vsak lastnik sam. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da v konkretnem primeru ni šlo za individualni odjem. Vse stroške v stavbi je namreč treba na koncu med plačnike razdeliti po nekem ključu, kar pa še ne pomeni, da je bil zato opravljen individualen odjem in obračun dobave za posamezni poslovni prostor, oziroma ne pomeni, da ne gre za skupni strošek v zvezi z obratovanjem stavbe kot celote.
odpoved neuvedenemu dedovanju - odpoved neuvedenemu dedovanju denacionaliziranega premoženja - dedna izjava - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedovanje denacionaliziranega premoženja - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - spor o obsegu zapuščine
Pravno presojo učinkov dedne izjave, podane do izdaje odločbe o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti, je treba opraviti na podlagi ZDen, ker ZPVAS in ZAgrS tega vprašanja ne urejata. Ni razumnih razlogov, da bi bili dediči, ki so se neuvedenemu dedovanju odpovedali, zgolj zaradi specifičnosti pri vračanju določene vrste premoženja v različnih pravnih položajih.
V obravnavani zadevi so v skladu s členom 84 Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) podani pogoji za odstop navedene kazenske zadeve, saj je obdolženi M.Š. državljan Republike Hrvaške, kjer ima stalno prebivališče, in je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje, oškodovanec D. S. d.o.o. kot tudi okrožni državni tožilec pa sta soglašala z odstopom kazenskega spisa Republiki Hrvaški, kot vse pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadanega sklepa.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni in objektivni zastaralni rok - triletni subjektivni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - subjektivno zavedanje o škodi in storilcu - skrbnost oškodovanca - zaključek zdravljenja - določljivost obsega škode - ustalitev zdravstvenega stanja - mnenje lečečega zdravnika - mnenje izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Ker je izvedenec ocenil, da je bilo zdravljenje zaključeno prej, kot je to v enem izmed izvidov zapisal lečeči kirurg, to pomeni, da je bil tožniku takrat znan obseg njegove škode, zato je njegov zahtevek, vložen več kot tri leta po tem datumu, zastaral.
V skladu z ustaljeno sodno prakso je za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pomembno zavedanje oškodovanca o škodi in storilcu. Za začetek teka zastaranja je bistveno, kdaj je tožnik glede na okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljanje odškodninskega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013745
OZ člen 336, 336/1, 349, 349/1, 352, 352/3. ZPP člen 155, 155/1, 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
spor majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi - gospodarska pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje - začetek teka zastaranja - zastaralni rok - obrazloženost stroškovne odločitve - potrebni stroški
Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti (tretji odstavek 352. člena OZ). V konkretnem primeru gre za obveznost iz gospodarske pogodbe, zato je treba uporabiti prvi odstavek 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb, kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je tožeča stranka imela pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ), pri čemer datum, od katerega je treba šteti zastaranje, ne more nastopiti, preden je tožena stranka sploh zvedela za morebitni nastanek škode.
Kar se tiče očitka o (ne)potrebnosti nagrade po tarifni št. 39 pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožena stranka vse do prvega naroka za glavno obravnavo pooblaščenca ni imela. Zato se je med postopkom postavljeni pooblaščenec moral na narok pripraviti s pregledom dokumentacije (po tarifni številki 39/2 - 100 točk) in posvetom/poročilom stranki (po tarifni številki 39 - 50 točk), zaradi česar so bili ti stroški potrebni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014840
ZKP-UPB4 člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova postopka - nov dokaz
Po prvem odstavku 413. člena ZKP sodišče med drugim zavrže zahtevo za obnovo postopka s sklepom, če ugotovi na podlagi same zahteve in spisov prejšnjega postopka, da dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015146
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 1028, 1028/1. ZFPPIPP člen 408, 408/1.
subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - odgovornost poroka - višina dolga - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev - osebni stečaj - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
V obravnavani zadevi ne gre za običajen zahtevek dobavitelja ogrevanja na plačilo stroškov, v katerem bi moral ta dokazovati višino neplačanih storitev z računi. Tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek na subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja, ki je kot porok šele s plačilom upniku pridobil pravico, da od dolžnika zahteva povrnitev vsega, kar je zanj plačal.
Grožnje po sklenitvi pogodbe (to je po 11. 5. 2010) na voljo skleniti pogodbo ne morejo imeti vpliva, lahko gre le za indic, da so grožnje tudi pred podpisom pogodbe obstajale. To pa za zaključek o obstoju groženj ob odsotnosti drugih prepričljivih dokazov ne zadošča.
Čeprav je dokazni postopek pokazal, da posojilna pogodba z dne 11. 5. 2010 ni neobstoječa v smislu 15. člena OZ, pa se je hkrati izkazalo, da ne gre za pogodbo, ki bi po vsebini in namenu strank predstavljala posojilno pogodbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za navidezen posel, ki nima učinka med pravdnima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ), ki pa prikriva drug posel, glede katerega ni ugotovilo nobenih ovir za njegovo veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Namen podpisa pogodbe je bil v tem, da drugi toženec dobi podlago za vračilo vloženega zneska.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014508
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-1, 277, 277/1, 277/1-1, 371, 371/1, 371/1-2, 437, 437/1. KZ-1 člen 288, 288/1.
subjektivna in objektivna pristranskost - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - oškodovanec kot tožilec - zavržena vloga - stališče sodišča
Pooblaščenec navaja, da se zadeva pri Okrajnem sodišču v Mariboru vodi pristransko, saj je ista sodnica, ki je že zavzela stališče do same zadeve in do kaznivega dejanja, ko kar dvakrat ni želela opraviti posameznih preiskovalnih dejanj, zatem z izpodbijanim sklepom odločila tudi o obtožnem predlogu in ga, kot je bilo to za pričakovati, zavrgla. S temi pritožbenimi navedbami pooblaščenec uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 39. člena ZKP. Čeprav predlagana posamezna preiskovalna dejanja niso bila opravljena, je sodnica prve stopnje najprej v obrazloženi odločitvi z dne 13. 1. 2017, zatem pa še v dopisu pooblaščencu z dne 8. 6. 2017, dejansko že zavzela in izrazila stališče do očitkov v obtožbi, zato o slednji ni smela odločati. Ob tem je treba dodatno poudariti, da sodnica tudi v primeru, če svojega nestrinjanja za opravo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj ne bi obrazložila, v nobenem primeru ne bi smela v isti zadevi kasneje odločati tudi o obtožnem predlogu, saj se je pred tem že opredelila v korist ene stranke
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni na novo odločalo o dolžnosti obsojenega, da plača krivdno povzročene stroške, temveč mu je "le" dovolilo, da jih plača v 7-ih zaporednih mesečnih obrokih. Takšno odločitev je sicer sprejelo v nasprotju z določili zakona, saj določb o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka ni mogoče uporabiti v primeru, ko obsojenec te stroške povzroči po svoji krivdi (šesti odstavek 95. člena ZKP). Sodišče prve stopnje torej ni imelo zakonske podlage za ugoditev predlogu obsojenega za obročno plačilo krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, vendar je taka odločitev obsojenemu v korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013524
ZFPPIPP člen 126, 126/2, 128, 128/1, 226, 226/4, 347, 347/1, 347/1-2, 374, 374/1, 374/1-2, 374/13. OZ člen 507.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o končni razdelitvi - predkupna pravica - prodaja stvari - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - uveljavitev predkupne pravice - pritožba zoper sklep o končni razdelitvi - pravica vložiti pritožbo - nedopustna pritožba
V stečajnem postopku lahko predkupni upravičenec uveljavi svojo pravico do nakupa premoženja stečajnega dolžnika v primeru prodaje premoženja z javnim zbiranjem ponudb ali na javni dražbi. Samo v primeru prodaje stvari ali drugih premoženjskih pravic, ki so predmet predkupne pravice, pridobi predkupni upravičenec pravico od predkupnega zavezanca zahtevati, da z njim sklene pogodbo o prodaji te stvari oziroma druge premoženjske pravice za to ceno, torej za enako ceno, po kateri bi jo sicer prodajalec prodal tretjemu. Izpodbijani sklep pa se ne nanaša na prisilno prodajo premoženja, pri katerem bi lahko predkupna upravičenka uveljavljala predkupno pravico, pač pa na prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti.
Po oceni pritožbenega sodišča niti določb OZ o predkupni pravici, niti posebnih pravil o uveljavitvi predkupne pravice iz 347. člena ZFPPIPP ni mogoče razumeti tako, da bi imela predkupna upravičenka kot oseba, ki ni stranka stečajnega postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi.
ZFPPIPP ne daje podlage za prenos premoženja na predkupno upravičenko pod enakimi pogoji, kot je predmet prenosa prenesen na ločitvenega upnika.
Do pravnega temelja terjatve zoper tožečo stranko iz naslova taksne obveznosti bo prišlo le v primeru, če v roku iz plačilnega naloga tožeča stranka ne bo plačala določene ji sodne takse, posledično čemur bo prišlo do domneve umika pritožbe in obveznosti plačila tretjine po tem nalogu določene sodne takse. Čeprav sicer od vložitve pritožbe obstoji obveznost plačila sodne takse, pa sodišče terjatve do tožeče stranke iz tega naslova, glede na obrazloženo, še nima. Če bo tožeča stranka taksno obveznost za pritožbo izpolnila, terjatev do tožeče stranke sploh ne bo nastala, če pa je ne bo plačala in bo sledil umik pritožbe (saj plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka za njeno obravnavanje), pa bo tožeča stranka dolžna plačati tretjino takse, določene po plačilnem nalogu.
dobava električne energije - odstop od pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti
Materialnopravno pravilna je presoja, da na ta način (ustno) pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni moglo prenehati. Oporo ima v 8. členu pogodbe v zvezi s Splošnimi pogoji, kjer je določeno, da lahko odjemalec tudi zaradi spremembe lastništva, na kar se je sklicevala toženka, odstopi od pogodbe (le) pisno, pri čemer mora biti odpoved drugi stranki podana priporočeno po pošti. Da je tožena stranka na tak način odpovedala pogodbo v septembru 2015, ni ne zatrjevala niti dokazovala.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 103, 103/3, 103/3-3, 103/4, 103/4-3, 104, 104/2, 104/2-1(3), 104/6, 226, 365, 365/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - razdelitev posebne stečajne mase - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun nadomestila - prodaja premoženja - večkratna delitev stečajne mase - položaj in pristojnosti upravitelja - razmerje med sodiščem in upraviteljem
Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pravilno je njegovo stališče, da se kot osnova za izračun nagrade za unovčenje in razdelitev posebne stečajne mase v konkretnem primeru upošteva višina poplačila ločitvenih upnikov, ta pa se izračuna kot "neto" vrednost po odštetju vseh stroškov, vključno z nagrado upravitelju.
Določbo o sorazmernem delu nadomestila si upravitelj drugače razlaga kot sodišče. Pri tem je bistveno, da sešteti sorazmerni deli nadomestila ne smejo znesti več od nadomestila, ki gre upravitelju glede na višino celotnega zneska, ki je bil v določenem stečajnem postopku predmet razdelitve.
Upravitelj je v stečajnem postopku organ postopka zaradi insolventnosti, ne pa šibkejša stranka. Pritožnik s trditvami o svoji edini pravilni razlagi 7. člena Pravilnika, ki je v skladu z zakonom in Ustavo RS, ni uspel omajati zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje.
Upravitelj tudi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni v skladu z določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona, odloči o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in določi končni načrt prve razdelitve, odločilo o nagradi upravitelju že s sklepi o razdelitvah, pač pa s posebnim sklepom, kar naj bi vplivalo na pravilnost odločitve o končnih razdelitvah. Upravitelj nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi, zato njegovo sklicevanje na vpliv kršitve določb postopka na pravilnost sklepa o končni razdelitvi, ne more biti relevantno.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12a, 12a/6, 12b, 12b/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - poslovanje z izgubo - denarna sredstva - zaloge - bilanca stanja
Toženka v predlogu ni pojasnila, zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z izkazanimi denarnimi sredstvi oziroma unovčenjem zalog. Prav tako ni trdila, da na transakcijski račun, pri katerem glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, ni zavedeno pomanjkanje denarnih sredstev, ne prejema nikakršnih finančnih prilivov. Kljub dejstvu poslovanja z izgubo, je zato sodišče prve stopnje, glede na sicer ugotovljeno finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje toženke, pravilno ocenilo, da ima toženka na svojem računu denarna sredstva, s katerimi je zmožna plačati odmerjeno sodno takso v višini 150,00 EUR.
Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, letno poročilo toženke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES, bi morala toženka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama, česar ni storila.
prepozna pritožba - zavrženje prepozne pritožbe - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka
Pritožbena navedba, da je bila 8. 4. 2017 sobota (in s tem povezano sklicevanje na določbo 111. člena ZPP), je ob tem, ko je pritožbeni rok iztekel že dan poprej, ki je bil dan, ko sodišče dela, brezpredmetna.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pozivni sklep - predložitev podatkov - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - vsebinsko konkretiziran poziv - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Neutemeljeno je grajanje sodišča prve stopnje, da v pozivnem sklepu ni zahtevalo konkretnih podatkov. Ta sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo 20. 4. 2018, je povsem konkreten. O pravu pa sodišče strank ni dolžno niti ne sme poučevati do te mere, da s svojimi zahtevki uspejo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-18, 10, 11, 11/5. ZPP člen 105a, 496, 496/1.
spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - neskladnost zakona z ustavo - gospodarska družba
Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec ni presegel okvirov določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije. Kapitalska družba ima večje poznavanje pravdnega postopka in tudi večjo sposobnost, že na temelju sodbe s skrajšano obrazložitvijo (prvi odstavek 496. člena ZPP) presoditi, ali je s plačilom sodne takse sploh smiselno sprožiti izdajo sodbe s polno obrazložitvijo. Odločitev sodišča je namreč z izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo že znana in zapisana v izreku; v sodbi s polno obrazložitvijo se ne more več spremeniti. 22. člen Ustave Republike Slovenije, kot specialna, na enakost v sodnih postopkih nanašajoča se določba o enakopravnosti pred zakonom, po prepričanju pritožbenega sodišča torej ni kršena.