postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstvo - prostorska stiska
Sodna praksa je glede ugovora prezasedenosti jasna in enotna. Gre za sistemski problem države, katere zakonska dolžnost je osebam, ki izpolnjujejo pogoje, nuditi institucionalno varstvo v skladu s predpisanimi prostorskimi in kadrovskimi pogoji. Vendar problema prezasedenosti zavodov ni mogoče reševati tako, da se v posameznem primeru nujno potrebnega ukrepa sprejema v varovani oddelek, ne bi izvedlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odklonitev dela
Tožena stranka je tožniku neutemeljeno očitala, da je brez dovoljenja zapustil delovno mesto in odšel do pisarne direktorja tožene stranke, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik to storil na predlog sporne priče. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da naj bi tožnik izražal nezadovoljstvo v zvezi z uresničevanjem njegovih pravic, prav tako ne more predstavljati hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki naj bi jo tožnik storil naklepno oziroma iz hude malomarnosti in ki naj bi bila podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00013583
ZPND člen 19.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - preuranjen predlog
Ukrep prepovedi zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na razdalji manj kot 200 metrov ne velja več, zato je predlog za njegovo podaljšanje brezpredmeten.
Ukrep prepovedi nasprotnemu udeležencu vzpostaviti vsakršno srečanje pa še velja, zato je predlog za njegovo podaljšanje preuranjen. Ni mogoče oceniti, ali je izrečeni ukrep zalegel oz. ali bo po oktobru tega leta še potreben in če, kakšen.
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihovo vzpostavitev, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
pogoji za pogojni odpust - izboljšanje zdravstvenega stanja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - namestitev v varovani oddelek - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - opustitev zdravljenja
Predčasen odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom je mogoč le v primeru, če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom.
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev. Diagnozo paranoidna shizofrenija so potrdili tudi drugi zdravniki in izvedenci v predhodnih postopkih, zato ni mogoče slediti pritožbi v tem, da se vsi izvedenci in lečeči zdravniki motijo pri postavitvi diagnoze, ker nimajo potrebnega strokovnega znanja, medtem ko naj bi le - tega pritožnica sama pridobila, tudi v tujini, izkušnje pa pri lastnem sinu.
nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora - korekturna dolžnost sodišča - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spora, ki jo določi tožeča stranka v tožbi. Sodišče lahko v to vrednost poseže le, če je v tožbi navedena vrednost spora očitno previsoka ali prenizka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije. V obravnavani zadevi ima tožeča stranka interes, da se uresničijo pravne posledice odpovedi zakupne pogodbe glede nepremičnin. Oceni njenega interesa za odločitev o zahtevku zato ni mogoče oporekati z vrednostjo nepremičnin, katerih posest se zahteva.
ZPP člen 151, 152. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - pogojna terjatev - vsebina prijave terjatve - čas nastanka terjatve - čas nastanka stroškov - prijava pogojne terjatve - prenehanje terjatve
Za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka je odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo povračilo. Povedano drugače: ni bistveno, kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali.
Tožeči stranki so stroški postopka nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, negotovo je bilo le, kakšna bo odmera stroškov s strani sodišča. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijaviti kot pogojno terjatev v splošnem roku za prijavo terjatve, saj ne gre za strošek, ki bi se plačeval po pravilih, ki veljajo za stroške stečajnega postopka.
Ker tožeča stranka že nastale, vendar še ne prisojene pravdne stroške ni prijavila v stečajnem postopku, je njena stroškovna terjatev prenehala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015942
ZDR člen 52.. OZ člen 131, 147, 147/1.. ZDR-1 člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - razrešitev s funkcije - javna agencija
Vsako nepravilno ravnanje delodajalca še ne pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj protipravnosti glede odškodninske odgovornosti. Zgolj ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. prenehanja delovnega razmerja še ne pomeni, da bi sodišče iz tega naslova tožniku priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo. Postopanje Vlade RS v zvezi z razrešitvijo tožnika z mesta direktorja (ker ni imel možnosti sodelovanja v postopku), ne predstavlja ravnanja, za katera bi bila odgovorna toženka (javna agencija).
Zatrjevanje tožnika, da mu je škoda na ugledu nastala v posledici razrešitve in prenehanja delovnega razmerja pri toženki ter ni imel možnosti za zaposlitev v RS, ne gre za škodo, ki bi bila v vzročni zvezi z ravnanjem toženke, temveč morebiti le z nezakonitim odpoklicem s funkcije direktorja. Za ravnanje drugih oseb, razen za svoje delavce pri delu ali v zvezi z delom toženka ne odgovarja (prvi odstavek 147. člena OZ).
vročanje - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 11. 7. 2017 je bil toženi stranki vročen 28. 7. 2017. Naslednji dan je začel teči 15 dnevni rok iz 34. člena ZST-1 za plačilo sodne takse oziroma vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je tožena stranka šele dne 14. 5. 2018 vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sodišče ugotovilo, da je prepozen in ga posledično zavrglo.
ZPP člen 335, 343, 343/3, 458, 458/1. OZ člen 766, 778.
nepopolna pritožba - spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - pogodba o odvetniškem zastopanju - višina plačila - urnina - pisni dogovor - odvetniška tarifa
Ker sta stranki sklenili pogodbo o plačilu odvetniških stroškov, v kateri sta se posebej dogovorili glede plačila urnine, je nepomembna višina urne postavke, ki je določena v OT.
otrokova korist - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - izvrševanje stikov z otrokom
Ne glede na to, da nasprotni udeleženec prestaja kazen zapora, uprava zapora z odločitvijo o tem, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne vozi več zapornikov na izvrševanje stikov izven zapora (na CSD ali dom), ne more samovoljno preprečiti stika zapornika z otrokom. Na ta način temeljito poseže v zagotavljanje koristi otrok obsojencev in obsojenk, v roditeljsko pravico in pravno nedopustno ne upošteva obstoječe pravnomočne sodne odločbe. Otroci zapornikov so posebej ranljiva skupina otrok, ki mora biti deležna posebne zaščite in pomoči. Stik otroka z zaprtim staršem je nedvomno pomemben zaradi ohranjanja družinskih vezi in zdravega razvoja otroka.
Tudi upravni organi (Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij) morajo pri svojih ravnanjih in odločitvah na primerno uravnotežen način zavarovati interese tistih, v katerih življenjsko sfero utegnejo poseči njihove odločitve. V konkretnem primeru torej paziti, da njihove odločitve ne kršijo pravic otrok.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - plačilo razlike plače - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - nadomestilo plače
Tožnik za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu uveljavlja od tožene stranke razliko v plači kot pravico, vezano na obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki, čeprav je bil v tem obdobju na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Ker sodišče prve stopnje tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu pravilno ni priznalo delovnega razmerja pri toženi stranki (delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih za polni delovni čas), mu tudi razlika v plači za navedeno obdobje, ki naj bi mu jo obračunala in izplačala tožena stranka, ne pripada.
zdravljenje oseb z duševno motnjo - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - izpodbijanje izvedenskega mnenja - osebni pregled pri sodnem izvedencu - paranoidna shizofrenija - marihuana - ogrožanje zdravja - sklep o uvedbi postopka - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica stranke do izjave - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov
V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pri njem obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen lahko huje ogrozil svoje zdravje in zdravje drugih, pa tudi življenja drugih.
Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oz. nekritičnosti do svojih preteklih ravnanj in trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno, ne vzbudi. Enako velja za trditev, da s strani izvedenca v petih do desetih minutah ni bil temeljito pregledan, saj kvaliteta pregleda ni nujno povezana s časom, ki je zanj porabljen. Pri tem spregleda, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na medicinsko dokumentacijo.
višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - skrb za mladoletne otroke - koristi otroka kot pravni standard - zamuda dolžnika - zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe
Stališče, da preživninski zavezanec ne dolguje obresti za razliko, ki se od njega terja po tožbi za zvišanje preživnine, preden se ne ugotovi, ali je res dolžan plačevati več, kot plačuje, podpira po metodi nasprotnega argumenta stališče, da je v primeru, ko ne plačuje ničesar in se preživnina terja prvič, zavezanec dolžan plačati tudi obresti.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - depresivne motnje - demenca - skrbnik za poseben primer - pravica do izjave - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost
Ugotovitev, da nasprotna udeleženka še prepoznava osebe, s katerimi je v pogostih stikih in z njimi verbalno komunicira, ne izkazuje njene sposobnosti samostojnega nastopanja v vseh drugih nepredvidljivih situacijah.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (2002) člen 2, 2-5, 2-6, 3.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - imenovanje novega upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta v tem stečajnem postopku delo upravitelja opravljali dve osebi, in sicer A. A. od 3. 7. 1996 do 19. 12. 1997, B. B. od 19. 12. 1997 do 15. 3. 2004, in od 15. 3. 2004 dalje ponovno A. A. Upraviteljema je celotno nagrado odmerilo po Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Ur. l. RS, št. 16/2002), ker so bila vsa dejanja, ki se nagrajujejo po Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/2008), ki se uporablja od 13. 6. 2009 dalje, opravljena pred tem dnem.
Sodišče prve stopnje je pri razdelitvi nagrade med upravitelja upoštevalo vsa opravila, ki jih je navedla upraviteljica ter glede na težavnost ter obseg teh, ob upoštevanju specifičnih okoliščin postopka, pravilno odločilo, da se nagrada med upravitelja razdeli tako, da A. A. prejme 58%, B. B. pa 42%.
ZZ člen 1, 8, 9, 29, 29/3, 30. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 999, 999/1, 999/2. ZSReg člen 19, 31, 39, 39-4, 40, 40/2. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 78.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-3, 618, 618/1, 618/2. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZIZ člen 165. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 47, 47/2.
spojitev družb - pravne posledice - nakup poslovnega deleža - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - izbris zastavne pravice
Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1, je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.
Zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj (spojitve družb), vpisana zastavna pravica sama po sebi ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika - zavarovanje denarne terjatve - zaznamba izvršljivosti terjatve - ugovori v izvršilnem postopku - zavrnitev pritožbe - neporavnane davčne obveznosti - izvršilno dejanje
Zaznamba sklepa o zavarovanju v sodnem registru je izvršilno dejanje pristojnega izvršilnega sodišča, ki se izvrši z vpisom izdanega sklepa o zavarovanju v sodni register.
Pritožnik bi morebitne ugovore, da v zgoraj navedenem seznamu izvršilnih naslovov ne gre za družbenikove lastne neporavnane obveznosti, temveč za neporavnane davke in prispevke subjekta vpisa, lahko uveljavljal v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, v katerem je bil izdan sklep o zavarovanju, ne more pa teh ugovorov uspešno uveljaviti v registrskem postopku.