izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odklonitev dela
Tožena stranka je tožniku neutemeljeno očitala, da je brez dovoljenja zapustil delovno mesto in odšel do pisarne direktorja tožene stranke, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik to storil na predlog sporne priče. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da naj bi tožnik izražal nezadovoljstvo v zvezi z uresničevanjem njegovih pravic, prav tako ne more predstavljati hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki naj bi jo tožnik storil naklepno oziroma iz hude malomarnosti in ki naj bi bila podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - isti razlog
Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat, čeprav po vrnitvi delavca na delo zanj delovnega mesta še vedno nima.
nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora - korekturna dolžnost sodišča - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spora, ki jo določi tožeča stranka v tožbi. Sodišče lahko v to vrednost poseže le, če je v tožbi navedena vrednost spora očitno previsoka ali prenizka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije. V obravnavani zadevi ima tožeča stranka interes, da se uresničijo pravne posledice odpovedi zakupne pogodbe glede nepremičnin. Oceni njenega interesa za odločitev o zahtevku zato ni mogoče oporekati z vrednostjo nepremičnin, katerih posest se zahteva.
predaja drugi državi članici - evropski nalog za prijetje in predajo
Predvsem pa, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, legitimno zavzemanje sodstva v Republiki Poljski za ohranitev njihovega neodvisnega položaja v odnosu do zakonodajne in izvršilne oblasti, nikakor ni dopustno razlagati v smeri, da bi to v povsem konkretnih primerih kazenskih postopkov zoper domnevne storilce kaznivih dejanj pomenilo tudi nezaupanje v materialnopravno neodvisnost sodnega odločanja poljskih sodišč, ali kakorkoli vzbujalo dvom v poštenost sojenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - plačilo razlike plače - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - nadomestilo plače
Tožnik za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu uveljavlja od tožene stranke razliko v plači kot pravico, vezano na obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki, čeprav je bil v tem obdobju na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Ker sodišče prve stopnje tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu pravilno ni priznalo delovnega razmerja pri toženi stranki (delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih za polni delovni čas), mu tudi razlika v plači za navedeno obdobje, ki naj bi mu jo obračunala in izplačala tožena stranka, ne pripada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013454
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2, 71, 71/2. SPZ člen 67, 105, 105/1, 117, 117/1. OZ člen 168. ZPP člen 212.
pogodba o dobavi toplote - delitev stroškov etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe - upravnik kot zakoniti zastopnik - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - pasivna legitimacija upravnika - ključ delitve stroškov dobave toplote - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
V tožbi sami tožeča stranka sploh ni opredelila obdobja, na katerega se nanašajo njeni zahtevki. Priložila pa je listine: izpis odprtih postavk in račune. Ene in drugo so sicer lahko dokazi, ti pa ne morejo nadomeščati trditev. 212. člen ZPP namreč jasno razlikuje med trditvami in dokazi.
Na temelju sklenjenih pogodb tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati ničesar, saj upravniki sami niso bili pogodbene stranke. Vse štiri pogodbe, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, sta namreč sklenili tožeča stranka in prva toženka, pri čemer je bila prva toženka vselej zastopnica etažnih lastnikov. Na pogodbenem pravnem temelju bi lahko tožeča stranka kvečjemu zahtevala plačilo od etažnih lastnikov, ne pa od toženk. Pogodbeni stranki sta v tem primeru na eni strani dobavitelj, na drugi strani pa etažni lastniki. Upravnik je namreč le zastopnik etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena SZ-1), ne pogodbena stranka. Tožeča stranka ne navaja, da se je upravnik zavezal plačevati toplotno energijo, ki jo je dobavljala tožeča stranka etažnim lastnikom. Upravitelj pa ima na temelju takšne pogodbe vendarle dolžnost do samega dobavitelja. Tretji osebi je namreč dolžan na njeno zahtevo dati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Tožeča stranka bi lahko zahtevala kvečjemu odškodnino od toženk, če bi toženke kršile to svojo obveznost. Odškodnino bi lahko praviloma zahtevala v višini svojega izpada dohodkov (168. člen OZ).
Upravniki niso kršili svojih dolžnosti, ker ni bilo določeno delitveno razmerje za razdelitev izdatkov za toploto med stavbami, in očitno tudi ne med etažnimi lastniki samimi. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Odločanje o razdelitvi stroškov med samimi stavbami v soseski, in o delitvi stroškov znotraj posamezne stavbe, pa je posel upravljanja. Tega lahko sklenejo le etažni lastniki sami (prvi odstavek 117. člena in 67. člen SPZ). Prvi odstavek 117. člena SPZ se sicer nanaša le na upravljanje skupnih delov. Glede upravljanja posameznega dela zgradbe, kolikor se nanaša na dobavo toplotne energije, pa že iz povsem stvarnih razlogov ne more veljati nič drugega. Upravniki teh odločitev ne sprejemajo sami, za opustitev sprejetja takih odločitev pa zato tudi praviloma niso odgovorni.
pravda za predodelitev otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna določitev stikov - otrokova največja korist - izjava mladoletnega otroka - omejitev pravice do stikov - skupno starševstvo - starost otroka - konfliktnost med starši - psihična obremenitev otroka - nerezident
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je načeloma pravica do stikov neomejena in da jo ima tudi nerezidenčni starš, razloge za omejitev stikov pa mora izkazati tisti, ki tako omejitev zahteva. Tožnici to ni uspelo.
Prvostopenjsko sodišče je razumno pojasnilo, da izjava mladoletnega otroka ne more imeti odločilne teže in da jo je treba obravnavati v kontekstu velikega konflikta med obema staršema. Pravilno je pojasnilo, da želja in korist otroka nista sopomenki.
ZPP člen 335, 343, 343/3, 458, 458/1. OZ člen 766, 778.
nepopolna pritožba - spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - pogodba o odvetniškem zastopanju - višina plačila - urnina - pisni dogovor - odvetniška tarifa
Ker sta stranki sklenili pogodbo o plačilu odvetniških stroškov, v kateri sta se posebej dogovorili glede plačila urnine, je nepomembna višina urne postavke, ki je določena v OT.
otrokova korist - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - izvrševanje stikov z otrokom
Ne glede na to, da nasprotni udeleženec prestaja kazen zapora, uprava zapora z odločitvijo o tem, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne vozi več zapornikov na izvrševanje stikov izven zapora (na CSD ali dom), ne more samovoljno preprečiti stika zapornika z otrokom. Na ta način temeljito poseže v zagotavljanje koristi otrok obsojencev in obsojenk, v roditeljsko pravico in pravno nedopustno ne upošteva obstoječe pravnomočne sodne odločbe. Otroci zapornikov so posebej ranljiva skupina otrok, ki mora biti deležna posebne zaščite in pomoči. Stik otroka z zaprtim staršem je nedvomno pomemben zaradi ohranjanja družinskih vezi in zdravega razvoja otroka.
Tudi upravni organi (Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij) morajo pri svojih ravnanjih in odločitvah na primerno uravnotežen način zavarovati interese tistih, v katerih življenjsko sfero utegnejo poseči njihove odločitve. V konkretnem primeru torej paziti, da njihove odločitve ne kršijo pravic otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00013583
ZPND člen 19.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - preuranjen predlog
Ukrep prepovedi zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na razdalji manj kot 200 metrov ne velja več, zato je predlog za njegovo podaljšanje brezpredmeten.
Ukrep prepovedi nasprotnemu udeležencu vzpostaviti vsakršno srečanje pa še velja, zato je predlog za njegovo podaljšanje preuranjen. Ni mogoče oceniti, ali je izrečeni ukrep zalegel oz. ali bo po oktobru tega leta še potreben in če, kakšen.
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihovo vzpostavitev, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
ZPP člen 151, 152. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - pogojna terjatev - vsebina prijave terjatve - čas nastanka terjatve - čas nastanka stroškov - prijava pogojne terjatve - prenehanje terjatve
Za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka je odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo povračilo. Povedano drugače: ni bistveno, kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali.
Tožeči stranki so stroški postopka nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, negotovo je bilo le, kakšna bo odmera stroškov s strani sodišča. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijaviti kot pogojno terjatev v splošnem roku za prijavo terjatve, saj ne gre za strošek, ki bi se plačeval po pravilih, ki veljajo za stroške stečajnega postopka.
Ker tožeča stranka že nastale, vendar še ne prisojene pravdne stroške ni prijavila v stečajnem postopku, je njena stroškovna terjatev prenehala.
ZZ člen 1, 8, 9, 29, 29/3, 30. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 999, 999/1, 999/2. ZSReg člen 19, 31, 39, 39-4, 40, 40/2. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 78.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
pravna oseba - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da pravočasni prošnji obdolžene pravne osebe za obročno plačilo sodne takse ni mogoče ugoditi, ker za to ni podlage v zakonu, saj lahko glede na tretji odstavek 11. člena ZST-1 prošnji za obročno plačilo sodne takse, ki jo poda pravna oseba, ugodi le, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, pa pravna oseba nima sredstev za plačilo takse in je ne more zagotoviti oziroma je ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013581
ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti - poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme dolžnika
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložil v postopku prisilne poravnave.
Toženka izhaja iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do sklepa o uvedbi tega postopka zaradi insolventnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013296
ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 87, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. .
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Tudi SEU je v zadevi Andriciuc zavzelo stališče, da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikovanju pogodbenih pogojev treba razlagati široko in da morajo finančne ustanove (z oziroma na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično, kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja in znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč je tudi sposoben oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Iz ugotovitev sodbe o tveganjih, ki sta jih pravdni stranki prevzeli z dogovorom o valutni klavzuli, pri čemer sta obe vedeli, da bo tožnica izpolnjevala svojo obveznost iz dohodkov, ki jih prejema v domači valuti, izhaja, da sta v pogodbo vgradili določeno negotovost. Ker na gibanje tečaja CHF/EUR nista mogli vplivati, je bil obseg tožničine obveznosti v razmerju do toženkine obveznosti negotov. Prav zaradi te negotovosti, ki je bistveno večja kot pri kreditni pogodbi, sklenjeni v domači valuti, je bila toženka v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna tožnici predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe in ji razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg njene pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju kreditnih pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita.
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 384, 401, 401/1, 401/1-2, 405, 405/3.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - fikcija umika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014860
KZ-1 člen 194, 194/1. ZKP člen 17, 18, 18/1, 95, 95/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 383.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravica do obrambe v postopku - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - stroški kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ocenilo, da je bila vsa preživnina s strani obdolženčevega delodajalca plačana izključno po izvršilnih sklepih in ne prostovoljno, kot bi bil to obdolženec dolžan plačevati. Ob pravilni razlagi v očitanem obdobju veljavnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je nadalje sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je imel delodajalec obdolženega, kljub minimalni plači slednjega, zakonsko podlago za izvrševanje sklepov o izvršbi in da se je zato v obravnavanem obdobju z rubežem lahko poseglo na obdolženčevo plačo za celotni znesek preživnine. Obširne pritožbene navedbe zagovornika s konkretizacijo posameznih nakazil dolžnih zneskov preživnine v posameznih letih pod obtožbo, za odločitev v zadevi niso relevantne. Vsa ta plačila se namreč nanašajo na prisilno izterjavo dolžnih zneskov preživnine in ne prostovoljno izpolnitev obdolženca, pri tem pa je za odločitev o obtožbi povsem nepomembno, na kakšen način je bila izvršba realizirana, ali torej z rubežem obdolženčeve plače, ali pa z rubežem sredstev na njegovem TRR.