CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013454
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2, 71, 71/2. SPZ člen 67, 105, 105/1, 117, 117/1. OZ člen 168. ZPP člen 212.
pogodba o dobavi toplote - delitev stroškov etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe - upravnik kot zakoniti zastopnik - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - pasivna legitimacija upravnika - ključ delitve stroškov dobave toplote - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
V tožbi sami tožeča stranka sploh ni opredelila obdobja, na katerega se nanašajo njeni zahtevki. Priložila pa je listine: izpis odprtih postavk in račune. Ene in drugo so sicer lahko dokazi, ti pa ne morejo nadomeščati trditev. 212. člen ZPP namreč jasno razlikuje med trditvami in dokazi.
Na temelju sklenjenih pogodb tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati ničesar, saj upravniki sami niso bili pogodbene stranke. Vse štiri pogodbe, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, sta namreč sklenili tožeča stranka in prva toženka, pri čemer je bila prva toženka vselej zastopnica etažnih lastnikov. Na pogodbenem pravnem temelju bi lahko tožeča stranka kvečjemu zahtevala plačilo od etažnih lastnikov, ne pa od toženk. Pogodbeni stranki sta v tem primeru na eni strani dobavitelj, na drugi strani pa etažni lastniki. Upravnik je namreč le zastopnik etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena SZ-1), ne pogodbena stranka. Tožeča stranka ne navaja, da se je upravnik zavezal plačevati toplotno energijo, ki jo je dobavljala tožeča stranka etažnim lastnikom. Upravitelj pa ima na temelju takšne pogodbe vendarle dolžnost do samega dobavitelja. Tretji osebi je namreč dolžan na njeno zahtevo dati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Tožeča stranka bi lahko zahtevala kvečjemu odškodnino od toženk, če bi toženke kršile to svojo obveznost. Odškodnino bi lahko praviloma zahtevala v višini svojega izpada dohodkov (168. člen OZ).
Upravniki niso kršili svojih dolžnosti, ker ni bilo določeno delitveno razmerje za razdelitev izdatkov za toploto med stavbami, in očitno tudi ne med etažnimi lastniki samimi. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Odločanje o razdelitvi stroškov med samimi stavbami v soseski, in o delitvi stroškov znotraj posamezne stavbe, pa je posel upravljanja. Tega lahko sklenejo le etažni lastniki sami (prvi odstavek 117. člena in 67. člen SPZ). Prvi odstavek 117. člena SPZ se sicer nanaša le na upravljanje skupnih delov. Glede upravljanja posameznega dela zgradbe, kolikor se nanaša na dobavo toplotne energije, pa že iz povsem stvarnih razlogov ne more veljati nič drugega. Upravniki teh odločitev ne sprejemajo sami, za opustitev sprejetja takih odločitev pa zato tudi praviloma niso odgovorni.
ZPP člen 335, 343, 343/3, 458, 458/1. OZ člen 766, 778.
nepopolna pritožba - spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - pogodba o odvetniškem zastopanju - višina plačila - urnina - pisni dogovor - odvetniška tarifa
Ker sta stranki sklenili pogodbo o plačilu odvetniških stroškov, v kateri sta se posebej dogovorili glede plačila urnine, je nepomembna višina urne postavke, ki je določena v OT.
višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - skrb za mladoletne otroke - koristi otroka kot pravni standard - zamuda dolžnika - zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe
Stališče, da preživninski zavezanec ne dolguje obresti za razliko, ki se od njega terja po tožbi za zvišanje preživnine, preden se ne ugotovi, ali je res dolžan plačevati več, kot plačuje, podpira po metodi nasprotnega argumenta stališče, da je v primeru, ko ne plačuje ničesar in se preživnina terja prvič, zavezanec dolžan plačati tudi obresti.
postopek prisilne likvidacije - ustavitev postopka - začetek stečajnega postopka - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - začetek stečajnega postopka na predlog upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - upravitelj kot zastopnik dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika - družbenik dolžnika - edini družbenik - domneva trajnejše nelikvidnosti - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - prezadolženost - bilanca stanja - povečanje vrednosti premoženja - obrazloženost sklepa
Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen.
V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
pravda za predodelitev otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna določitev stikov - otrokova največja korist - izjava mladoletnega otroka - omejitev pravice do stikov - skupno starševstvo - starost otroka - konfliktnost med starši - psihična obremenitev otroka - nerezident
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je načeloma pravica do stikov neomejena in da jo ima tudi nerezidenčni starš, razloge za omejitev stikov pa mora izkazati tisti, ki tako omejitev zahteva. Tožnici to ni uspelo.
Prvostopenjsko sodišče je razumno pojasnilo, da izjava mladoletnega otroka ne more imeti odločilne teže in da jo je treba obravnavati v kontekstu velikega konflikta med obema staršema. Pravilno je pojasnilo, da želja in korist otroka nista sopomenki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00013583
ZPND člen 19.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - preuranjen predlog
Ukrep prepovedi zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na razdalji manj kot 200 metrov ne velja več, zato je predlog za njegovo podaljšanje brezpredmeten.
Ukrep prepovedi nasprotnemu udeležencu vzpostaviti vsakršno srečanje pa še velja, zato je predlog za njegovo podaljšanje preuranjen. Ni mogoče oceniti, ali je izrečeni ukrep zalegel oz. ali bo po oktobru tega leta še potreben in če, kakšen.
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihovo vzpostavitev, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
ocena delovne uspešnosti - preizkus ocene dela - sodno varstvo
V konkretnem primeru je bil tožnik s svojo oceno seznanjen 27. 1. 2016 in zoper njo ni v roku 8 delovnih dni zahteval preizkusa pred komisijo (prvi odstavek 17.a člena ZSPJS). Zato je le-ta postala dokončna in pravnomočna in tudi v tem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je bil za leto 2015 napačno ocenjen. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek iz tega razloga pravilno zavrnilo, saj tožnik ni izpolnil procesnih predpostavk.
predaja drugi državi članici - evropski nalog za prijetje in predajo
Predvsem pa, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, legitimno zavzemanje sodstva v Republiki Poljski za ohranitev njihovega neodvisnega položaja v odnosu do zakonodajne in izvršilne oblasti, nikakor ni dopustno razlagati v smeri, da bi to v povsem konkretnih primerih kazenskih postopkov zoper domnevne storilce kaznivih dejanj pomenilo tudi nezaupanje v materialnopravno neodvisnost sodnega odločanja poljskih sodišč, ali kakorkoli vzbujalo dvom v poštenost sojenja.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstvo - prostorska stiska
Sodna praksa je glede ugovora prezasedenosti jasna in enotna. Gre za sistemski problem države, katere zakonska dolžnost je osebam, ki izpolnjujejo pogoje, nuditi institucionalno varstvo v skladu s predpisanimi prostorskimi in kadrovskimi pogoji. Vendar problema prezasedenosti zavodov ni mogoče reševati tako, da se v posameznem primeru nujno potrebnega ukrepa sprejema v varovani oddelek, ne bi izvedlo.
pogoji za pogojni odpust - izboljšanje zdravstvenega stanja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - namestitev v varovani oddelek - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - opustitev zdravljenja
Predčasen odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom je mogoč le v primeru, če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom.
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev. Diagnozo paranoidna shizofrenija so potrdili tudi drugi zdravniki in izvedenci v predhodnih postopkih, zato ni mogoče slediti pritožbi v tem, da se vsi izvedenci in lečeči zdravniki motijo pri postavitvi diagnoze, ker nimajo potrebnega strokovnega znanja, medtem ko naj bi le - tega pritožnica sama pridobila, tudi v tujini, izkušnje pa pri lastnem sinu.
ZPP člen 151, 152. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - pogojna terjatev - vsebina prijave terjatve - čas nastanka terjatve - čas nastanka stroškov - prijava pogojne terjatve - prenehanje terjatve
Za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka je odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo povračilo. Povedano drugače: ni bistveno, kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali.
Tožeči stranki so stroški postopka nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, negotovo je bilo le, kakšna bo odmera stroškov s strani sodišča. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko prijaviti kot pogojno terjatev v splošnem roku za prijavo terjatve, saj ne gre za strošek, ki bi se plačeval po pravilih, ki veljajo za stroške stečajnega postopka.
Ker tožeča stranka že nastale, vendar še ne prisojene pravdne stroške ni prijavila v stečajnem postopku, je njena stroškovna terjatev prenehala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - isti razlog
Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat, čeprav po vrnitvi delavca na delo zanj delovnega mesta še vedno nima.
Ne drži očitek toženke, da bi moralo sodišče upoštevati le najnujnejše dobrine. Kot potrebno se upošteva toliko stvarnih, dejanskih in koristnih izdatkov, kolikor so lahko kriti z zmožnostmi staršev. Ocena sodišča prve stopnje o potrebah tožnice je v realnih okvirih vsote denarja, ki ga imata oba tožničina roditelja na razpolago zanjo in za druge svoje otroke, ki sta jih dolžna preživljati.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 401, 401/1, 401/1-2, 402, 402/2, 402/3, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - uporaba materialnega prava - relevantna dejstva - dokazna ocena - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Če upravitelj po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP ugotovi, da obstaja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP). Kar v primeru, če ga ne vloži, ker ga je vložil upnik, pomeni, da če upnik trdi, da dolžnik neredno poroča, mora stečajni upravitelj sodišču tudi natančno povedati, kateri mesec mu dolžnik ni poročal o iskanju zaposlitve (glede na določbo tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Ker v konkretnem primeru stečajni upravitelj ni podal nobenih konkretnih trditev, ki bi jih v primeru, če bi ugotovil neizpolnjevanje zakonskih obveznosti dolžnika, moral sporočiti sodišču (stečajni upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov - prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da na podlagi nekonkretizirane izjave upravitelja ni sprejelo zaključka, da je dolžnik med preizkusnim obdobjem kršil svojo obveznost, da mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
Sklenitev kreditne pogodbe, na podlagi katere si je dolžnik le izgovoril podaljšanje roka plačila, ne predstavlja prevzemanja nesorazmernih obveznosti.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - zdravstveno stanje dolžnika - novela ZFPPIPP-G
Sodišče prve stopnje je vse zdravstvene težave, ki jih je navedla dolžnica, upoštevalo in ob upoštevanju ostalih okoliščin (da je dolžnica mlada, da nima preživninskih obveznosti ter da nima potrdila o trajni nezaposljivosti) ter razlogov za njeno insolventnost, preizkusno obdobje primerno skrajšalo na dve leti in dva meseca od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ni moglo določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč lahko sodišče le na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
razdružitev solastnine - fizična delitev stvari v naravi - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - določitev solastniških deležev - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - izplačilo razlike v vrednosti - vrednost posameznih etažnih delov - vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je z vlaganji v podstrešje povečala vrednost celotne nepremičnine in da druga nasprotna udeleženka ni zatrjevala večjega solastniškega deleža, ki bi bil posledica njenih vlaganj. Posledično je pri izračunu izplačil utemeljeno upoštevalo solastniške deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige in jih primerjalo z vrednostjo posameznih delov nepremičnine, ki so v izključni uporabi predlagateljice in obeh nasprotnih udeleženk.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - depresivne motnje - demenca - skrbnik za poseben primer - pravica do izjave - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost
Ugotovitev, da nasprotna udeleženka še prepoznava osebe, s katerimi je v pogostih stikih in z njimi verbalno komunicira, ne izkazuje njene sposobnosti samostojnega nastopanja v vseh drugih nepredvidljivih situacijah.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013296
ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 87, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. .
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Tudi SEU je v zadevi Andriciuc zavzelo stališče, da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikovanju pogodbenih pogojev treba razlagati široko in da morajo finančne ustanove (z oziroma na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično, kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja in znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč je tudi sposoben oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Iz ugotovitev sodbe o tveganjih, ki sta jih pravdni stranki prevzeli z dogovorom o valutni klavzuli, pri čemer sta obe vedeli, da bo tožnica izpolnjevala svojo obveznost iz dohodkov, ki jih prejema v domači valuti, izhaja, da sta v pogodbo vgradili določeno negotovost. Ker na gibanje tečaja CHF/EUR nista mogli vplivati, je bil obseg tožničine obveznosti v razmerju do toženkine obveznosti negotov. Prav zaradi te negotovosti, ki je bistveno večja kot pri kreditni pogodbi, sklenjeni v domači valuti, je bila toženka v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna tožnici predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe in ji razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg njene pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju kreditnih pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita.
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 384, 401, 401/1, 401/1-2, 405, 405/3.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - fikcija umika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.