pravna oseba - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da pravočasni prošnji obdolžene pravne osebe za obročno plačilo sodne takse ni mogoče ugoditi, ker za to ni podlage v zakonu, saj lahko glede na tretji odstavek 11. člena ZST-1 prošnji za obročno plačilo sodne takse, ki jo poda pravna oseba, ugodi le, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, pa pravna oseba nima sredstev za plačilo takse in je ne more zagotoviti oziroma je ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/2, 17, 17/1, 19, 28, 28/1, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZNP člen 37. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
registrski postopek - udeleženci postopka - vpis spremembe članov nadzornega sveta - pravni interes udeležencev postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - predhodno vprašanje - ničnost skupščinskega sklepa - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Po presoji za odločitev pomembnega zapisnika skupščine subjekta vpisa, ki je bila izvedena 15. 5. 2018, se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu za vpis članov nadzornega sveta najprej opredeliti do vprašanja, ali je sklep skupščine, ki ga je predlagatelj predložil predlogu za vpis članov nadzornega sveta, zakonit. Če oceni, da je sklep, ki je podlaga za vpis določenega podatka v sodni register ničen, pomeni, da tudi zahtevek za vpis ni v skladu z zakonom. Pred eventualno ponovno odločitvijo o prekinitvi registrskega postopka pa se bo moralo najprej jasno opredeliti do vprašanja, katero dejstvo je v konkretnem primeru pomembno za presojo ničnosti tega sklepa skupščine. Nato bo moralo še ugotoviti, ali je navedeno relevantno dejstvo med predlagateljem in udeležencem registrskega postopka (če bo tak status priznalo osebi, ki je predlagala prekinitev postopka) sporno. Če pa pri ponovnem odločanju ne bo prekinilo postopka in bo predlog za prekinitev postopka zavrglo ali zavrnilo, bo moralo hkrati odločiti tudi o utemeljenosti predloga za vpis podatkov o članih nadzornega sveta v skladu s 34. členom ZSReg.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (2002) člen 2, 2-5, 2-6, 3.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - imenovanje novega upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta v tem stečajnem postopku delo upravitelja opravljali dve osebi, in sicer A. A. od 3. 7. 1996 do 19. 12. 1997, B. B. od 19. 12. 1997 do 15. 3. 2004, in od 15. 3. 2004 dalje ponovno A. A. Upraviteljema je celotno nagrado odmerilo po Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Ur. l. RS, št. 16/2002), ker so bila vsa dejanja, ki se nagrajujejo po Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/2008), ki se uporablja od 13. 6. 2009 dalje, opravljena pred tem dnem.
Sodišče prve stopnje je pri razdelitvi nagrade med upravitelja upoštevalo vsa opravila, ki jih je navedla upraviteljica ter glede na težavnost ter obseg teh, ob upoštevanju specifičnih okoliščin postopka, pravilno odločilo, da se nagrada med upravitelja razdeli tako, da A. A. prejme 58%, B. B. pa 42%.
Ugotovljeno dejstvo, da je pridržani oziroma osumljeni P.V. takoj po odvzemu prostosti zahteval zagovornika, bi morala policija do njegovega prihoda, najdlje sicer za dve uri od obvestila, odložiti vse svoje aktivnosti, razen nujnih (četrti odstavek 157. člena ZKP). V obravnavanem primeru, glede na vse ugotovljene dejanske in predvsem časovne okoliščine, v katerih sta bila sestavljena sporna uradna zaznamka policistov z vsebino izjave osumljenega, ki jo slednji sicer odločno zanika, zato ne more biti ustavno dopustna in zakonita podlaga sklepanju sodišča o obtožbi. Zaslišanje oziroma izpovedbi policistov o tej domnevni izjavi osumljenega, sta zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika nezakonita dokaza, na katera se sodna odločba ne sme opirati in ju je potrebno izločiti iz kazenskega spisa. Opiranje sodbe na te domnevne izjave osumljenega policistoma oziroma na izpovedbi policistov o teh domnevnih izjavah, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika pomenijo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZD člen 165, 165/1,174, 174/2, 206, 206/2, 214, 214/2.
prehod zapuščine na državo - oklic neznanim dedičem - objava oklica - stroški zapuščinskega postopka - skupni strošek - stroški oklica - potrebni stroški - ugotovitev in varovanje pravic strank
Pravnomočnost sklepa o prehodu zapuščine ne preprečuje naknadnega odločanja o skupnih stroških postopka.
Prehod zapuščine na Republiko Slovenijo je primer univerzalnega nasledstva, ki je primerljiv s prehodom zapuščine na dediče. Ker dedičev v konkretnem primeru ni, je stroške objave oklicev, ki so skupni stroški, dolžna kriti Republika Slovenija, na katero je prešlo zapustnikovo premoženje.
Objava oklica neznanim dedičem je predvidena z zakonom. Kljub temu, da se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi zgolj na sodni deski, je bila v obravnavanem primeru iz razloga, ker je predmet zapuščine tudi nepremičnina, objava v Uradnem listu RS potrebna. S tem je bila zagotovljena večja garancija za materialnopravno pravilno odločitev in spoštovano načelo varovanja pravic strank v postopku.
odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Na podlagi navedenega je mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil agregat uporabljen kot sredstvo za izdelovanje prepovedanih drog, zaradi česar ga je potrebno v skladu z določbo petega odstavka 186. člena ZKP odvzeti.
S tem, ko sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe, v odločbi o odvzemu predmetov po petem odstavku 186. člena KZ-1, ni zajelo oziroma obdolženemu ni odvzelo tudi navedenega agregata, čeprav so bili zato podani zakonski pogoji, je odločitev v tem delu nepravilna in pomeni kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - dediči - dedni delež
V izpodbijanem sklepu je dovolj jasno obrazloženo, kako so bili ugotovljeni dedni deleži posameznih dedičev. Že v izreku je pregledno ugotovljeno, kdo so zakoniti dediči po posameznih zapustničinih pravnih naslednikih, v obrazložitvi pa so ugotovljena še ostala relevantna dejstva, pomembna za ugotovitev dednih deležev.
Ne drži očitek toženke, da bi moralo sodišče upoštevati le najnujnejše dobrine. Kot potrebno se upošteva toliko stvarnih, dejanskih in koristnih izdatkov, kolikor so lahko kriti z zmožnostmi staršev. Ocena sodišča prve stopnje o potrebah tožnice je v realnih okvirih vsote denarja, ki ga imata oba tožničina roditelja na razpolago zanjo in za druge svoje otroke, ki sta jih dolžna preživljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014860
KZ-1 člen 194, 194/1. ZKP člen 17, 18, 18/1, 95, 95/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 383.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravica do obrambe v postopku - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - stroški kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ocenilo, da je bila vsa preživnina s strani obdolženčevega delodajalca plačana izključno po izvršilnih sklepih in ne prostovoljno, kot bi bil to obdolženec dolžan plačevati. Ob pravilni razlagi v očitanem obdobju veljavnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je nadalje sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je imel delodajalec obdolženega, kljub minimalni plači slednjega, zakonsko podlago za izvrševanje sklepov o izvršbi in da se je zato v obravnavanem obdobju z rubežem lahko poseglo na obdolženčevo plačo za celotni znesek preživnine. Obširne pritožbene navedbe zagovornika s konkretizacijo posameznih nakazil dolžnih zneskov preživnine v posameznih letih pod obtožbo, za odločitev v zadevi niso relevantne. Vsa ta plačila se namreč nanašajo na prisilno izterjavo dolžnih zneskov preživnine in ne prostovoljno izpolnitev obdolženca, pri tem pa je za odločitev o obtožbi povsem nepomembno, na kakšen način je bila izvršba realizirana, ali torej z rubežem obdolženčeve plače, ali pa z rubežem sredstev na njegovem TRR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013582
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
nedenarna terjatev - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - težko nadomestljiva škoda - uporaba skupnega premoženja - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari - nepravdni postopek - tehnični pregledi vozil - registracija osebnih avtomobilov - denarna kazen
Tudi predlagana regulacijska začasna odredba v svojem bistvu, čeprav le posredno, lahko služi namenu zavarovanja. Nesmiselno bi bilo tožnika siliti v postopek za ureditev razmerij med solastniki, če želi končati lastniško skupnost s toženko, samo zato, da bi lahko začasno preprečil onemogočanje souporabe dela skupnega premoženja.
razdružitev solastnine - fizična delitev stvari v naravi - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - določitev solastniških deležev - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - izplačilo razlike v vrednosti - vrednost posameznih etažnih delov - vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je z vlaganji v podstrešje povečala vrednost celotne nepremičnine in da druga nasprotna udeleženka ni zatrjevala večjega solastniškega deleža, ki bi bil posledica njenih vlaganj. Posledično je pri izračunu izplačil utemeljeno upoštevalo solastniške deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige in jih primerjalo z vrednostjo posameznih delov nepremičnine, ki so v izključni uporabi predlagateljice in obeh nasprotnih udeleženk.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - zdravstveno stanje dolžnika - novela ZFPPIPP-G
Sodišče prve stopnje je vse zdravstvene težave, ki jih je navedla dolžnica, upoštevalo in ob upoštevanju ostalih okoliščin (da je dolžnica mlada, da nima preživninskih obveznosti ter da nima potrdila o trajni nezaposljivosti) ter razlogov za njeno insolventnost, preizkusno obdobje primerno skrajšalo na dve leti in dva meseca od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ni moglo določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč lahko sodišče le na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
SPZ člen 44, 44/2, 222, 222/1, 223, 223/1, 223/1-1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - obseg izvrševanja služnosti - osvoboditev služnosti - prenehanje stvarne služnosti
Za uspeh z zahtevkom po 223. členu SPZ (osvoboditev služnosti) bi morala toženka dokazati ne le, da so bile na služnostni poti postavljene ovire, ampak zlasti, da je bilo nasprotovanje izvrševanju služnosti tako učinkovito, da so tožniki res prenehali z njenim izvrševanjem.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je kljub možnosti druge povezave stvarna služnost čez služečo nepremičnino lahko še vedno v korist gospodujoči nepremičnini, zato izgradnja novega mostu ne pomeni avtomatično prenehanja služnosti. Sodišče je skrbno ocenilo vse okoliščine in se izreklo tako glede koristnosti služnosti za gospodujoče zemljišče kot glede morebitnih spremenjenih okoliščin. Ugotovilo je, da bi morali tožniki, če bi za dostop do svojih nepremičnin uporabljali nov most, peljati preko nepremičnin v lasti tretjih oseb, za kar nimajo dovoljenja, in zaključilo, da tak dostop ni primernejši in enostavnejši. Ob tehtanju interesov izvrševanja lastninske pravice na služečih in gospodujočih nepremičninah pa je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo dejstvo, da se služnost izvršuje le nekajkrat na leto in ne predstavlja prehudega posega v lastninsko pravico.
Če potek zatrjevane trase zajema tudi parcelo (ki ni vsebovana v tožbenem zahtevku), ki ni v lasti tožnikov, to na sklepčnost zahtevka oziroma pasivno legitimacijo nima nobenega vpliva.
Tudi dejstvo, da so tožniki trdili, da služnost ovira toženkin mož, prepoved pa se nanaša nanjo, nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve. Pasivno legitimiran v takem sporu je (podobno kot v sporih zaradi motenja posesti) tudi tisti, v korist katerega kdo drug stori zatrjevano dejanje, če se od tega dejanja ni ogradil.
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VSL00013970
ZPOmK-1 člen 6, 7, 7/4, 7/4-a, 7/4-a(3). ZJN-3 člen 5.
konkurenčna klavzula - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - ničnost - horizontalni sporazum - delitev trga - tržni delež - kršitev pravil konkurenčnega prava - postopek oddaje javnega naročila
Tak dogovor po oceni pritožbenega sodišča po vsebini predstavlja (protikonkurenčni) dogovor o razdelitvi trga oziroma najmanj ohranitvi (če ne povečanju) tržnega deleža obeh pogodbenic, ki je prepovedan. Zaradi dogovora je bila namreč zmanjšana neodvisnost obeh pogodbenih strank pri odločanju, saj je bila z njim določena obveznost strank, da na trgu ravnajo oziroma ne ravnajo na določen način, v konkretnem primeru, da ne sklepajo pogodb z določenimi naročniki (druge pogodbene stranke), kar posledično pomeni tudi, da v skladu z dogovorom tožena stranka naj ne bi smela sodelovati v postopku oddaje javnega naročila naročnika N., ki je bil takrat še naročnik tožeče stranke. Tak dogovor je izključujoč, ker omejuje možnost pogodbenih strank, da si konkurirata med seboj oziroma s tretjimi strankami in s tem vodi do protikonkurenčnega omejevanja dostopa do trga.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013275
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 14, 95, 95/2, 108, 335, 335-4, 366. URS člen 25.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje nasilja v družini - soprispevek oškodovanca - nedopusten poseg v čast in dobro ime - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - pravica do pritožbe - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Pravica do pritožbe je ustavna kategorija. ZPP za njeno izvrševanje postavlja dodatne pogoje, vendar mora sodišče ob pretresanju, ali so ti izpolnjeni ali ne, zakonsko besedilo razlagati tako, da dejanske okoliščine primera ne pripeljejo do formalizma, ki je sam sebi namen in ne predstavlja drugega kot (grob) poseg v navedeno ustavno pravico. Toženec pritožbe res ni podpisal, je pa pritožbi priložil (k njej spel) novo pooblastilo odvetniku, ki ga je zastopal že pred sodiščem prve stopnje, na pooblastilu pa sta toženčev in odvetnikov podpis. V taki situaciji je treba šteti, da je pritožba podpisana.
nasilje v družini - dokazni postopek - izvedba dokazov - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni standard v postopkih po ZPND je nižji, ker zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev. Pri tem pa je treba pravilno uravnotežiti pravico nasprotnega udeleženca do izvedbe dokazov, s katero želi preprečiti neutemeljen poseg v njegove ustavne pravice, in dolžnostjo sodišča, ki mora (tudi) v (ugovornem) postopku po ZPND postopati hitro ter izvesti le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti ugotovijo odločilna dejstva, ki potrjujejo (ne)obstoj nasilja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013296
ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 87, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. .
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Tudi SEU je v zadevi Andriciuc zavzelo stališče, da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikovanju pogodbenih pogojev treba razlagati široko in da morajo finančne ustanove (z oziroma na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično, kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja in znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč je tudi sposoben oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Iz ugotovitev sodbe o tveganjih, ki sta jih pravdni stranki prevzeli z dogovorom o valutni klavzuli, pri čemer sta obe vedeli, da bo tožnica izpolnjevala svojo obveznost iz dohodkov, ki jih prejema v domači valuti, izhaja, da sta v pogodbo vgradili določeno negotovost. Ker na gibanje tečaja CHF/EUR nista mogli vplivati, je bil obseg tožničine obveznosti v razmerju do toženkine obveznosti negotov. Prav zaradi te negotovosti, ki je bistveno večja kot pri kreditni pogodbi, sklenjeni v domači valuti, je bila toženka v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna tožnici predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe in ji razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg njene pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju kreditnih pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita.
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 384, 401, 401/1, 401/1-2, 405, 405/3.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - fikcija umika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera pravične denarne odškodnine - poškodba prstov leve roke - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za skaženost
Tožnici, ki je v delovni nesreči utrpela prerez globoke in povrhnje upogibalke sredinca leve roke, prerez živca na mezinčevi stani sredinca leve roke in prerez arterije na mezinčevi strani sredinca leve roke, je bila odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 29.500,00 EUR, kar je v okvirih, ki jih je začrtala sodna praksa z določanjem odškodnin v podobnih primerih, in predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo.