CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013879
ZPP člen 190. OZ člen 1018, 1030. ZZK-1 člen 10, 150, 150/1, 150/1-2. SPZ člen 135, 143, 148, 148/2.
poroštvo - pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos pravic - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - pridobitev hipoteke - načelo vrstnega reda vpisov
Prodaja nepremičnine, s katero želi porok (tožeča stranka) doseči vnaprejšnje zavarovanje svoje bodoče in negotove terjatve, ki jo bo imel v primeru izpolnitve poroštvene obveznosti do dolžnika (tožene stranke), med pravdo ni ovira, da se pravdni postopek konča med istima strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013582
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
nedenarna terjatev - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - težko nadomestljiva škoda - uporaba skupnega premoženja - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari - nepravdni postopek - tehnični pregledi vozil - registracija osebnih avtomobilov - denarna kazen
Tudi predlagana regulacijska začasna odredba v svojem bistvu, čeprav le posredno, lahko služi namenu zavarovanja. Nesmiselno bi bilo tožnika siliti v postopek za ureditev razmerij med solastniki, če želi končati lastniško skupnost s toženko, samo zato, da bi lahko začasno preprečil onemogočanje souporabe dela skupnega premoženja.
SPZ člen 44, 44/2, 222, 222/1, 223, 223/1, 223/1-1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - obseg izvrševanja služnosti - osvoboditev služnosti - prenehanje stvarne služnosti
Za uspeh z zahtevkom po 223. členu SPZ (osvoboditev služnosti) bi morala toženka dokazati ne le, da so bile na služnostni poti postavljene ovire, ampak zlasti, da je bilo nasprotovanje izvrševanju služnosti tako učinkovito, da so tožniki res prenehali z njenim izvrševanjem.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je kljub možnosti druge povezave stvarna služnost čez služečo nepremičnino lahko še vedno v korist gospodujoči nepremičnini, zato izgradnja novega mostu ne pomeni avtomatično prenehanja služnosti. Sodišče je skrbno ocenilo vse okoliščine in se izreklo tako glede koristnosti služnosti za gospodujoče zemljišče kot glede morebitnih spremenjenih okoliščin. Ugotovilo je, da bi morali tožniki, če bi za dostop do svojih nepremičnin uporabljali nov most, peljati preko nepremičnin v lasti tretjih oseb, za kar nimajo dovoljenja, in zaključilo, da tak dostop ni primernejši in enostavnejši. Ob tehtanju interesov izvrševanja lastninske pravice na služečih in gospodujočih nepremičninah pa je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo dejstvo, da se služnost izvršuje le nekajkrat na leto in ne predstavlja prehudega posega v lastninsko pravico.
Če potek zatrjevane trase zajema tudi parcelo (ki ni vsebovana v tožbenem zahtevku), ki ni v lasti tožnikov, to na sklepčnost zahtevka oziroma pasivno legitimacijo nima nobenega vpliva.
Tudi dejstvo, da so tožniki trdili, da služnost ovira toženkin mož, prepoved pa se nanaša nanjo, nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve. Pasivno legitimiran v takem sporu je (podobno kot v sporih zaradi motenja posesti) tudi tisti, v korist katerega kdo drug stori zatrjevano dejanje, če se od tega dejanja ni ogradil.
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VSL00013970
ZPOmK-1 člen 6, 7, 7/4, 7/4-a, 7/4-a(3). ZJN-3 člen 5.
konkurenčna klavzula - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - ničnost - horizontalni sporazum - delitev trga - tržni delež - kršitev pravil konkurenčnega prava - postopek oddaje javnega naročila
Tak dogovor po oceni pritožbenega sodišča po vsebini predstavlja (protikonkurenčni) dogovor o razdelitvi trga oziroma najmanj ohranitvi (če ne povečanju) tržnega deleža obeh pogodbenic, ki je prepovedan. Zaradi dogovora je bila namreč zmanjšana neodvisnost obeh pogodbenih strank pri odločanju, saj je bila z njim določena obveznost strank, da na trgu ravnajo oziroma ne ravnajo na določen način, v konkretnem primeru, da ne sklepajo pogodb z določenimi naročniki (druge pogodbene stranke), kar posledično pomeni tudi, da v skladu z dogovorom tožena stranka naj ne bi smela sodelovati v postopku oddaje javnega naročila naročnika N., ki je bil takrat še naročnik tožeče stranke. Tak dogovor je izključujoč, ker omejuje možnost pogodbenih strank, da si konkurirata med seboj oziroma s tretjimi strankami in s tem vodi do protikonkurenčnega omejevanja dostopa do trga.
nasilje v družini - dokazni postopek - izvedba dokazov - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni standard v postopkih po ZPND je nižji, ker zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev. Pri tem pa je treba pravilno uravnotežiti pravico nasprotnega udeleženca do izvedbe dokazov, s katero želi preprečiti neutemeljen poseg v njegove ustavne pravice, in dolžnostjo sodišča, ki mora (tudi) v (ugovornem) postopku po ZPND postopati hitro ter izvesti le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti ugotovijo odločilna dejstva, ki potrjujejo (ne)obstoj nasilja.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - zdravstveno stanje dolžnika - novela ZFPPIPP-G
Sodišče prve stopnje je vse zdravstvene težave, ki jih je navedla dolžnica, upoštevalo in ob upoštevanju ostalih okoliščin (da je dolžnica mlada, da nima preživninskih obveznosti ter da nima potrdila o trajni nezaposljivosti) ter razlogov za njeno insolventnost, preizkusno obdobje primerno skrajšalo na dve leti in dva meseca od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ni moglo določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč lahko sodišče le na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
pravna oseba - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da pravočasni prošnji obdolžene pravne osebe za obročno plačilo sodne takse ni mogoče ugoditi, ker za to ni podlage v zakonu, saj lahko glede na tretji odstavek 11. člena ZST-1 prošnji za obročno plačilo sodne takse, ki jo poda pravna oseba, ugodi le, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, pa pravna oseba nima sredstev za plačilo takse in je ne more zagotoviti oziroma je ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera pravične denarne odškodnine - poškodba prstov leve roke - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za skaženost
Tožnici, ki je v delovni nesreči utrpela prerez globoke in povrhnje upogibalke sredinca leve roke, prerez živca na mezinčevi stani sredinca leve roke in prerez arterije na mezinčevi strani sredinca leve roke, je bila odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 29.500,00 EUR, kar je v okvirih, ki jih je začrtala sodna praksa z določanjem odškodnin v podobnih primerih, in predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - vročitev tožbe - vročanje v hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - fikcija vročitve - pravilna vročitev tožbe - sodba na podlagi pripoznave
Ker se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, ne glede na to, ali je bilo slednje vrnjeno sodišču ali puščeno v predalčniku, je ob ugotovitvi, da je bilo prvo obvestilo pravilno puščeno tožencu na vratih bivališča, vročitev pravilno opravljena. To pa pomeni, da je sodišče utemeljeno uporabilo določilo prvega odstavka 453.a člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/2, 17, 17/1, 19, 28, 28/1, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZNP člen 37. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
registrski postopek - udeleženci postopka - vpis spremembe članov nadzornega sveta - pravni interes udeležencev postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - predhodno vprašanje - ničnost skupščinskega sklepa - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Po presoji za odločitev pomembnega zapisnika skupščine subjekta vpisa, ki je bila izvedena 15. 5. 2018, se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu za vpis članov nadzornega sveta najprej opredeliti do vprašanja, ali je sklep skupščine, ki ga je predlagatelj predložil predlogu za vpis članov nadzornega sveta, zakonit. Če oceni, da je sklep, ki je podlaga za vpis določenega podatka v sodni register ničen, pomeni, da tudi zahtevek za vpis ni v skladu z zakonom. Pred eventualno ponovno odločitvijo o prekinitvi registrskega postopka pa se bo moralo najprej jasno opredeliti do vprašanja, katero dejstvo je v konkretnem primeru pomembno za presojo ničnosti tega sklepa skupščine. Nato bo moralo še ugotoviti, ali je navedeno relevantno dejstvo med predlagateljem in udeležencem registrskega postopka (če bo tak status priznalo osebi, ki je predlagala prekinitev postopka) sporno. Če pa pri ponovnem odločanju ne bo prekinilo postopka in bo predlog za prekinitev postopka zavrglo ali zavrnilo, bo moralo hkrati odločiti tudi o utemeljenosti predloga za vpis podatkov o članih nadzornega sveta v skladu s 34. členom ZSReg.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni strah - sekundarni strah - skaženost - izguba na zaslužku - nezmožnost za delo - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca
Ni moč slediti niti pritožnikovemu navajanju, da sodišče prve stopnje (neupravičeno) ni sledilo njegovemu predlogu po zaslišanju izvedenca medicinske stroke. Pritožba namreč ne pojasni, zakaj naj bi bila izvedba tega dokaza pomembna oziroma kako bi lahko vplivala na presojo pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje. Zgolj pritožnikovo navajanje, da je na naroku dne 4. 12. 2017 navedel, v katerih delih se z mnenjem izvedenca ne strinja, v tem pogledu ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013652
OZ člen 198, 587. SPZ člen 66.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za stanovanje - višina uporabnine - dolgoročni najem - stroški najemodajalca - solastnina - upravičenja solastnika - razpolaganje z nepremičnino v solastnini
Uporabe brez pravnega naslova ne gre enačiti z dolgotrajnim najemom na temelju pogodbenega razmerja.
DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013613
OZ člen 52, 86, 533, 538, 538/2. SPZ člen 17, 17/1, 17/2, 49. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17a, 19.
spor o obsegu zapuščine - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - darilna pogodba - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - posebni pogoji za odvijanje prometa - kršitev prisilnih določb ZKZ - neodplačna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - dajatveni zahtevek za izstavitev listine - glavna stvar in pritikline - lastništvo pritikline
Darilna pogodba za prenos kmetijskih nepremičnin ni bila overjena pri upravni enoti, niti ni bili izdano potrdilo, da odobritev ni bila potrebna. Taka darilna pogodba je nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013581
ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti - poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme dolžnika
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložil v postopku prisilne poravnave.
Toženka izhaja iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do sklepa o uvedbi tega postopka zaradi insolventnosti.
začasna odredba preiskovalnega sodnika zaradi zavarovanja ukrepa odvzema premoženjske koristi - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo obtoženemu ni kršilo ustavnih pravic iz 23. in 29. člena Ustave, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožba, saj mu pravice do svobodne oziroma proste izbire zagovornika (po pooblastilu) ni odvzelo. V primeru odpovedi obstoječega pooblastilnega razmerja pa je glede na dejstvo, da je obtoženec v priporu in glede na višino predpisane zaporne kazni za očitana kazniva dejanja jasno, da bo obtožencu zaradi zagotovitve obvezne obrambe brez dvoma postavljen zagovornik po uradni dolžnosti ter da je v tem primeru pravica do proste izbire zagovornika omejena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013633
ZNP člen 112, 112/1, 115. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2, 320. SPZ člen 66, 66/1, 69.
stanovanje v solastnini - postopek za ureditev razmerij med solastniki - način uporabe - res iudicata - res transacta - stroški uporabe - denarno nadomestilo - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do uporabe solastne stvari - delitev stvari
Razmerje med solastniki glede uporabe, ki ga oblikuje sodišče s svojo odločbo, je po svoji naravi začasnega značaja, saj ga solastniki lahko kadarkoli sporazumno uredijo drugače. Če ne prej, način uporabe, kot je oblikovan s sklepom, neha veljati z delitvijo. Vendar pa takšen začasen značaj ne more pomeniti, da ima solastnik, če se okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo, ko je uredilo način uporabe, bistveno spremenijo in do sporazuma ne pride, možnost predlagati le delitev. Tako stališče bi pregloboko poseglo v pravico do (so)uporabe in (so)uživanja stvari, ki je eno od temeljnih upravičenj, ki izvirajo iz (so)lastninske pravice. Novo odločanje je zato dopustno, če udeleženec izkaže, da so se okoliščine, ki so bile upoštevane ob prvem odločanju, bistveno spremenile.
Sodišče pri izbiri načina uporabe, čeprav ZNP v tem pogledu nič ne določa, ni povsem prosto. Pri odločanju mora namreč upoštevati, da 66. člen SPZ pravico do posesti in uporabe solastne stvari daje vsem solastnikom in da denarnega nadomestila ni mogoče izenačevati s (so)uporabo solastne stvari. Za konkreten primer to pomeni, da odločitev, da sporno stanovanje uporablja izključno predlagateljica, nasprotnemu udeležencu pa pripada (le) denarno nadomestilo, v položaju, če bi se za njegovo uporabo morebiti potegoval tudi slednji, ne pride v poštev. Taka odločitev bi namreč nasprotovala 66. členu SPZ in kršila pravico nasprotnega udeleženca do posesti in uporabe. Velja seveda tudi obratno. Če bo torej sodišče prve stopnje ponovno ugotovilo, da uporaba na način, da stanovanje udeleženca souporabljata ali da vsak od njiju uporablja del, ki ustreza njegovemu solastnemu deležu, ni mogoča, oba pa bi pri svoji pravici do posesti in uporabe vztrajala, bo njuno nesoglasje (glede posesti in uporabe) rešljivo le z razdrtjem skupnosti, to je z delitvijo stvari.
stroški postopka - ugotovitev obstoja terjatve - načelo uspeha - okoliščine primera - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava
Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Po takem pravilu je postopalo tudi sodišče prve stopnje. Kot posebne okoliščine primera, ki so narekovale nepriznanje stroškov tožeči stranki za delen uspeh v pravdi, je upoštevalo, da tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad stečajno dolžnico v prijavi terjatve ni natančno navedla datuma in višine posameznih plačil, katerih povrnitev je zahtevala od tožene stranke. Dejstev v zvezi s temi okoliščinami tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločitev oprlo tudi na določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
odločanje o pritožbi - odločanje višjega sodišča o pritožbi - krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti na drugo sodišče - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - obseg veljavnosti sklepa - pravila - sodni red - ponovna pritožba zoper sodbo
Sklep predsednika VS RS Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 je določil pravila izbire tako, da je izbiro omejil s časom in številom zadev. Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle na Višje sodišče v Ljubljani tudi v primeru, ko je to že enkrat odločilo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Prav tako ni mogoče uporabiti pravila iz 163. člena Sodnega reda. Ta se namreč nanaša na odločanje sodišča druge stopnje v okviru njegove zakonsko urejene krajevne pristojnosti. To pomeni, da se pristojnost v konkretni (pritožbeni) zadevi določa po 104. členu ZS in je za odločanje o vloženi pritožbi pristojno Višje sodišče v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00013654
SPZ člen 99. ZPP člen 158, 158/1, 353. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 20, 20/2, 20/4, 38, 38/1, 39, 39/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4. ZUJF člen 168, 168/2.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - samovoljen poseg v nepremičnino - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - izvršljivost odločbe - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - potrebnost tožbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - obrazložen dopis - nagrada za zastopanje na naroku - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - obvezna razlaga odvetniške tarife - potni stroški - stroški ogleda
Stranka je upravičena do nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge po tar. št. 38/1 OT, če v njej postavi specificiran zahtevek, pojasni svoje navedbe, poda pravna naziranja in podobno.
Odvetniku ne pripada nagrada za poravnalni narok, kateremu neposredno sledi prvi narok za glavno obravnavo.
Sodišče je vezano le na Ustavo RS in zakone, kar pomeni, da ni vezano na pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije.
Stroški za ogled z izvedencem niso vezani na izvedbo naroka.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 401, 401/1, 401/1-2, 402, 402/2, 402/3, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - uporaba materialnega prava - relevantna dejstva - dokazna ocena - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Če upravitelj po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP ugotovi, da obstaja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP). Kar v primeru, če ga ne vloži, ker ga je vložil upnik, pomeni, da če upnik trdi, da dolžnik neredno poroča, mora stečajni upravitelj sodišču tudi natančno povedati, kateri mesec mu dolžnik ni poročal o iskanju zaposlitve (glede na določbo tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Ker v konkretnem primeru stečajni upravitelj ni podal nobenih konkretnih trditev, ki bi jih v primeru, če bi ugotovil neizpolnjevanje zakonskih obveznosti dolžnika, moral sporočiti sodišču (stečajni upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov - prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da na podlagi nekonkretizirane izjave upravitelja ni sprejelo zaključka, da je dolžnik med preizkusnim obdobjem kršil svojo obveznost, da mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
Sklenitev kreditne pogodbe, na podlagi katere si je dolžnik le izgovoril podaljšanje roka plačila, ne predstavlja prevzemanja nesorazmernih obveznosti.