sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - dediči - dedni delež
V izpodbijanem sklepu je dovolj jasno obrazloženo, kako so bili ugotovljeni dedni deleži posameznih dedičev. Že v izreku je pregledno ugotovljeno, kdo so zakoniti dediči po posameznih zapustničinih pravnih naslednikih, v obrazložitvi pa so ugotovljena še ostala relevantna dejstva, pomembna za ugotovitev dednih deležev.
ZD člen 165, 165/1,174, 174/2, 206, 206/2, 214, 214/2.
prehod zapuščine na državo - oklic neznanim dedičem - objava oklica - stroški zapuščinskega postopka - skupni strošek - stroški oklica - potrebni stroški - ugotovitev in varovanje pravic strank
Pravnomočnost sklepa o prehodu zapuščine ne preprečuje naknadnega odločanja o skupnih stroških postopka.
Prehod zapuščine na Republiko Slovenijo je primer univerzalnega nasledstva, ki je primerljiv s prehodom zapuščine na dediče. Ker dedičev v konkretnem primeru ni, je stroške objave oklicev, ki so skupni stroški, dolžna kriti Republika Slovenija, na katero je prešlo zapustnikovo premoženje.
Objava oklica neznanim dedičem je predvidena z zakonom. Kljub temu, da se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi zgolj na sodni deski, je bila v obravnavanem primeru iz razloga, ker je predmet zapuščine tudi nepremičnina, objava v Uradnem listu RS potrebna. S tem je bila zagotovljena večja garancija za materialnopravno pravilno odločitev in spoštovano načelo varovanja pravic strank v postopku.
odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Na podlagi navedenega je mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil agregat uporabljen kot sredstvo za izdelovanje prepovedanih drog, zaradi česar ga je potrebno v skladu z določbo petega odstavka 186. člena ZKP odvzeti.
S tem, ko sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe, v odločbi o odvzemu predmetov po petem odstavku 186. člena KZ-1, ni zajelo oziroma obdolženemu ni odvzelo tudi navedenega agregata, čeprav so bili zato podani zakonski pogoji, je odločitev v tem delu nepravilna in pomeni kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-3, 618, 618/1, 618/2. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZIZ člen 165. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 47, 47/2.
spojitev družb - pravne posledice - nakup poslovnega deleža - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - izbris zastavne pravice
Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1, je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.
Zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj (spojitve družb), vpisana zastavna pravica sama po sebi ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika - zavarovanje denarne terjatve - zaznamba izvršljivosti terjatve - ugovori v izvršilnem postopku - zavrnitev pritožbe - neporavnane davčne obveznosti - izvršilno dejanje
Zaznamba sklepa o zavarovanju v sodnem registru je izvršilno dejanje pristojnega izvršilnega sodišča, ki se izvrši z vpisom izdanega sklepa o zavarovanju v sodni register.
Pritožnik bi morebitne ugovore, da v zgoraj navedenem seznamu izvršilnih naslovov ne gre za družbenikove lastne neporavnane obveznosti, temveč za neporavnane davke in prispevke subjekta vpisa, lahko uveljavljal v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, v katerem je bil izdan sklep o zavarovanju, ne more pa teh ugovorov uspešno uveljaviti v registrskem postopku.
Ne drži očitek toženke, da bi moralo sodišče upoštevati le najnujnejše dobrine. Kot potrebno se upošteva toliko stvarnih, dejanskih in koristnih izdatkov, kolikor so lahko kriti z zmožnostmi staršev. Ocena sodišča prve stopnje o potrebah tožnice je v realnih okvirih vsote denarja, ki ga imata oba tožničina roditelja na razpolago zanjo in za druge svoje otroke, ki sta jih dolžna preživljati.
ZZ člen 1, 8, 9, 29, 29/3, 30. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 999, 999/1, 999/2. ZSReg člen 19, 31, 39, 39-4, 40, 40/2. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 78.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013296
ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 87, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. .
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Tudi SEU je v zadevi Andriciuc zavzelo stališče, da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikovanju pogodbenih pogojev treba razlagati široko in da morajo finančne ustanove (z oziroma na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično, kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja in znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč je tudi sposoben oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Iz ugotovitev sodbe o tveganjih, ki sta jih pravdni stranki prevzeli z dogovorom o valutni klavzuli, pri čemer sta obe vedeli, da bo tožnica izpolnjevala svojo obveznost iz dohodkov, ki jih prejema v domači valuti, izhaja, da sta v pogodbo vgradili določeno negotovost. Ker na gibanje tečaja CHF/EUR nista mogli vplivati, je bil obseg tožničine obveznosti v razmerju do toženkine obveznosti negotov. Prav zaradi te negotovosti, ki je bistveno večja kot pri kreditni pogodbi, sklenjeni v domači valuti, je bila toženka v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna tožnici predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe in ji razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg njene pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju kreditnih pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita.
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 384, 401, 401/1, 401/1-2, 405, 405/3.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - fikcija umika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.
V konkretnem primeru ne gre za sporna dejstva o obsegu delitve ali za spor glede velikosti deležev, pač pa za razlago pravnih poslov, saj je tudi dedni dogovor - sklenitve katerega pritožnika ne zanikata - pravni posel. Pogojev za prekinitev postopka in napotitev pritožnikov na pravdo po tretjem odstavku 118. člena ZNP zato ni bilo.
Ugotovljeno dejstvo, da je pridržani oziroma osumljeni P.V. takoj po odvzemu prostosti zahteval zagovornika, bi morala policija do njegovega prihoda, najdlje sicer za dve uri od obvestila, odložiti vse svoje aktivnosti, razen nujnih (četrti odstavek 157. člena ZKP). V obravnavanem primeru, glede na vse ugotovljene dejanske in predvsem časovne okoliščine, v katerih sta bila sestavljena sporna uradna zaznamka policistov z vsebino izjave osumljenega, ki jo slednji sicer odločno zanika, zato ne more biti ustavno dopustna in zakonita podlaga sklepanju sodišča o obtožbi. Zaslišanje oziroma izpovedbi policistov o tej domnevni izjavi osumljenega, sta zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika nezakonita dokaza, na katera se sodna odločba ne sme opirati in ju je potrebno izločiti iz kazenskega spisa. Opiranje sodbe na te domnevne izjave osumljenega policistoma oziroma na izpovedbi policistov o teh domnevnih izjavah, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika pomenijo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
razdružitev solastnine - fizična delitev stvari v naravi - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - določitev solastniških deležev - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - izplačilo razlike v vrednosti - vrednost posameznih etažnih delov - vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je z vlaganji v podstrešje povečala vrednost celotne nepremičnine in da druga nasprotna udeleženka ni zatrjevala večjega solastniškega deleža, ki bi bil posledica njenih vlaganj. Posledično je pri izračunu izplačil utemeljeno upoštevalo solastniške deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige in jih primerjalo z vrednostjo posameznih delov nepremičnine, ki so v izključni uporabi predlagateljice in obeh nasprotnih udeleženk.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - depresivne motnje - demenca - skrbnik za poseben primer - pravica do izjave - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost
Ugotovitev, da nasprotna udeleženka še prepoznava osebe, s katerimi je v pogostih stikih in z njimi verbalno komunicira, ne izkazuje njene sposobnosti samostojnega nastopanja v vseh drugih nepredvidljivih situacijah.
Za prenehanje zavarovalne pogodbe glede na že citirano določilo četrtega odstavka 937. člena OZ ni dovolj zgolj, da zavarovalnica zavarovalca opomni, da premija ni plačana in da jo je dolžan povrniti v roku trideset dni od prejema opomina, sicer bo nastopilo razdrtje pogodbe, temveč mora biti takšno opozorilo poslano s priporočeno pošiljko.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - zakonski znaki kaznivega dejanja - varnost pri delu - zagotavljanje varnega delovnega okolja - blanketna norma - varstvo in zdravje pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - delodajalec - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - poškodba delavca - poškodba delavca pri delu
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po drugem odstavku 201. člena KZ-1 lahko stori vsaka oseba, ki bi v delovnem procesu morala zagotoviti varne delovne pogoje in ne le delodajalec osebe, ki se pri delu poškoduje.
ustna posojilna pogodba - namensko posojilo - darilna pogodba - pomoč - soglasje volj - rok za vrnitev posojila - rok kot nebistvena sestavina pogodbe
Pogodbeni namen pravdnih strank je bil v tem, da tožnica kot posojilodajalka prepusti določeno količino denarja tožencu kot posojilojemalcu za določen čas, ta pa ji po preteku časa vrne enako količino denarja, z namenom pomagati tožencu, ki je bil v slabem finančnem stanju. Posojilo je lahko dano namensko ali brez določenega namena.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica kljub jasnim navodilom iz sklepa ni podala svojega soglasja niti soglasja družinskih članov, kar bi sodišču po uradni dolžnosti omogočalo pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, zato je pravilna odločitev o zavrženju predloga kot nepopolnega.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 226, 226/4, 226/4-1, 226/4-4, 226/4-5, 226/4-5(2), 226/4-5(3), 226/4-6, 359, 371. SPZ člen 128.
stečajni postopek - splošna stečajna masa neznatne vrednosti - posebna stečajna masa - ločitvena pravica - zastavna pravica - končni načrt razdelitve posebne stečajne mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - predračun stroškov stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - končanje stečajnega postopka
Pravilo iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je izjema, še posebej glede na določilo 128. člena SPZ, ki jo je zato treba ozko razlagati. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Res je manjša, kot pa so stroški, ki izhajajo iz predračuna stroškov stečajnega postopka. To pa še ne pomeni, da bi bila že zato neznatna, je le premajhna. Delež vrednosti posebne stečajne mase v skupni stečajni masi pa ni in ne more biti merilo neznatnosti splošne stečajne mase. Ni pa dopustno, da bi se posebno stečajno maso obremenjevalo z vsemi stroški stečajnega postopka, hkrati pa bi se opravila tudi delitev splošne stečajne mase, delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika. Stečajna masa ni neznatna, v prvi vrsti pa je treba prav to splošno stečajno maso porabiti najprej za poplačilo stroškov postopka, ki praviloma ne bremenijo posebne stečajne mase. Ker splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti, iz nje pa je mogoče plačati tudi vse stroške arhiviranja, ta strošek posebne stečajne mase ne more obremenjevati. V obravnavani zadevi je verjetno, da vsi stroški, ki posebne stečajne mase sicer ne bremenijo, ne bodo mogli biti poplačani iz splošne stečajne mase. Povsem dopustno je, da bo razlika stroškov bremenila posebno stečajno maso. V obravnavani zadevi je namreč pritožnik, ki je ločitveni upnik, tudi predlagatelj stečajnega postopka. Glede na to, da bo splošna stečajna masa najverjetneje v celoti porabljena za plačilo stroškov postopka, se ta postopek vodi le v korist predlagatelja stečajnega postopka – pritožnika, ki bi do poplačila lahko prišel tudi v izvršilnem postopku.