ZZ člen 1, 8, 9, 29, 29/3, 30. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 999, 999/1, 999/2. ZSReg člen 19, 31, 39, 39-4, 40, 40/2. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 78.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
razdružitev solastnine - fizična delitev stvari v naravi - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - določitev solastniških deležev - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - izplačilo razlike v vrednosti - vrednost posameznih etažnih delov - vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je z vlaganji v podstrešje povečala vrednost celotne nepremičnine in da druga nasprotna udeleženka ni zatrjevala večjega solastniškega deleža, ki bi bil posledica njenih vlaganj. Posledično je pri izračunu izplačil utemeljeno upoštevalo solastniške deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige in jih primerjalo z vrednostjo posameznih delov nepremičnine, ki so v izključni uporabi predlagateljice in obeh nasprotnih udeleženk.
Ugotovljeno dejstvo, da je pridržani oziroma osumljeni P.V. takoj po odvzemu prostosti zahteval zagovornika, bi morala policija do njegovega prihoda, najdlje sicer za dve uri od obvestila, odložiti vse svoje aktivnosti, razen nujnih (četrti odstavek 157. člena ZKP). V obravnavanem primeru, glede na vse ugotovljene dejanske in predvsem časovne okoliščine, v katerih sta bila sestavljena sporna uradna zaznamka policistov z vsebino izjave osumljenega, ki jo slednji sicer odločno zanika, zato ne more biti ustavno dopustna in zakonita podlaga sklepanju sodišča o obtožbi. Zaslišanje oziroma izpovedbi policistov o tej domnevni izjavi osumljenega, sta zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika nezakonita dokaza, na katera se sodna odločba ne sme opirati in ju je potrebno izločiti iz kazenskega spisa. Opiranje sodbe na te domnevne izjave osumljenega policistoma oziroma na izpovedbi policistov o teh domnevnih izjavah, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika pomenijo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-3, 618, 618/1, 618/2. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZIZ člen 165. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 47, 47/2.
spojitev družb - pravne posledice - nakup poslovnega deleža - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - izbris zastavne pravice
Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1, je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.
Zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj (spojitve družb), vpisana zastavna pravica sama po sebi ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb.
ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/2, 17, 17/1, 19, 28, 28/1, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZNP člen 37. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
registrski postopek - udeleženci postopka - vpis spremembe članov nadzornega sveta - pravni interes udeležencev postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - predhodno vprašanje - ničnost skupščinskega sklepa - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Po presoji za odločitev pomembnega zapisnika skupščine subjekta vpisa, ki je bila izvedena 15. 5. 2018, se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu za vpis članov nadzornega sveta najprej opredeliti do vprašanja, ali je sklep skupščine, ki ga je predlagatelj predložil predlogu za vpis članov nadzornega sveta, zakonit. Če oceni, da je sklep, ki je podlaga za vpis določenega podatka v sodni register ničen, pomeni, da tudi zahtevek za vpis ni v skladu z zakonom. Pred eventualno ponovno odločitvijo o prekinitvi registrskega postopka pa se bo moralo najprej jasno opredeliti do vprašanja, katero dejstvo je v konkretnem primeru pomembno za presojo ničnosti tega sklepa skupščine. Nato bo moralo še ugotoviti, ali je navedeno relevantno dejstvo med predlagateljem in udeležencem registrskega postopka (če bo tak status priznalo osebi, ki je predlagala prekinitev postopka) sporno. Če pa pri ponovnem odločanju ne bo prekinilo postopka in bo predlog za prekinitev postopka zavrglo ali zavrnilo, bo moralo hkrati odločiti tudi o utemeljenosti predloga za vpis podatkov o članih nadzornega sveta v skladu s 34. členom ZSReg.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429, 433, 433/1, 435, 435/1. ZSReg člen 39, 39/2.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - domneva obstoja izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Subjekt vpisa, katerega izbris iz sodnega registra brez likvidacije predlaga pritožnica, je imel pravni naslov za poslovanje na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register. Iz navedenega izhaja, da ne gre za obstoj zakonske domneve iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ko subjektu vpisa predlagateljica ne bi (kdaj v preteklosti) dala dovoljenja za poslovanje na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnica je in posledično tudi ne gre za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. S predlogom za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zato tudi iz tega razloga pritožnica ne more uspeti. Ni namreč relevantno, da je po trditvah pritožnice svoje dovoljenje subjektu vpisa za poslovanje v poslovnih prostorih last predlagateljice, le-ta kasneje preklicala.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
ZD člen 165, 165/1,174, 174/2, 206, 206/2, 214, 214/2.
prehod zapuščine na državo - oklic neznanim dedičem - objava oklica - stroški zapuščinskega postopka - skupni strošek - stroški oklica - potrebni stroški - ugotovitev in varovanje pravic strank
Pravnomočnost sklepa o prehodu zapuščine ne preprečuje naknadnega odločanja o skupnih stroških postopka.
Prehod zapuščine na Republiko Slovenijo je primer univerzalnega nasledstva, ki je primerljiv s prehodom zapuščine na dediče. Ker dedičev v konkretnem primeru ni, je stroške objave oklicev, ki so skupni stroški, dolžna kriti Republika Slovenija, na katero je prešlo zapustnikovo premoženje.
Objava oklica neznanim dedičem je predvidena z zakonom. Kljub temu, da se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi zgolj na sodni deski, je bila v obravnavanem primeru iz razloga, ker je predmet zapuščine tudi nepremičnina, objava v Uradnem listu RS potrebna. S tem je bila zagotovljena večja garancija za materialnopravno pravilno odločitev in spoštovano načelo varovanja pravic strank v postopku.
Ne drži očitek toženke, da bi moralo sodišče upoštevati le najnujnejše dobrine. Kot potrebno se upošteva toliko stvarnih, dejanskih in koristnih izdatkov, kolikor so lahko kriti z zmožnostmi staršev. Ocena sodišča prve stopnje o potrebah tožnice je v realnih okvirih vsote denarja, ki ga imata oba tožničina roditelja na razpolago zanjo in za druge svoje otroke, ki sta jih dolžna preživljati.
Sodba le na splošno navaja, da izvedenec utemeljeno ugotavlja, da je storilec na posnetku obdolženec, ker ugotavlja ujemanje telesnih značilnosti med obema in jih našteva. Takšna obrazložitev pa pritožbenemu sodišču ne omogoča presoje pravilnosti zaključkov prvostopenjskega sodišča, na drugi strani pa trditev pritožbe, ki telesne značilnosti med obdolžencem in osebo na posnetkih zanikajo, saj na pritožbene trditve, ker teh ujemanj oziroma skladnosti ni obrazložilo sodišče prve stopnje v sodbi, ne more odgovoriti in tudi ne zaključiti, katere ugotovitve so pravilne.
nasilje v družini - dokazni postopek - izvedba dokazov - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni standard v postopkih po ZPND je nižji, ker zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev. Pri tem pa je treba pravilno uravnotežiti pravico nasprotnega udeleženca do izvedbe dokazov, s katero želi preprečiti neutemeljen poseg v njegove ustavne pravice, in dolžnostjo sodišča, ki mora (tudi) v (ugovornem) postopku po ZPND postopati hitro ter izvesti le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti ugotovijo odločilna dejstva, ki potrjujejo (ne)obstoj nasilja.
V konkretnem primeru ne gre za sporna dejstva o obsegu delitve ali za spor glede velikosti deležev, pač pa za razlago pravnih poslov, saj je tudi dedni dogovor - sklenitve katerega pritožnika ne zanikata - pravni posel. Pogojev za prekinitev postopka in napotitev pritožnikov na pravdo po tretjem odstavku 118. člena ZNP zato ni bilo.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za pritožbo - tek roka - vročilnica kot javna listina - neverodostojnost vročilnice - trditveno in dokazno breme
Datum vročitve, kot izhaja iz vročilnice, se lahko izpodbija le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za neverodostojnost vročilnice kot javne listine (četrti odstavek 224. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013582
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
nedenarna terjatev - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - težko nadomestljiva škoda - uporaba skupnega premoženja - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari - nepravdni postopek - tehnični pregledi vozil - registracija osebnih avtomobilov - denarna kazen
Tudi predlagana regulacijska začasna odredba v svojem bistvu, čeprav le posredno, lahko služi namenu zavarovanja. Nesmiselno bi bilo tožnika siliti v postopek za ureditev razmerij med solastniki, če želi končati lastniško skupnost s toženko, samo zato, da bi lahko začasno preprečil onemogočanje souporabe dela skupnega premoženja.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 347. ZPNačrt člen 105, 105/1, 105/3.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi - uveljavitev predkupne pravice - izpolnitev razveznega pogoja
Zadošča, da se je upraviteljica pri presoji obstoja zakonite predkupne pravice oprla na podatke iz potrdil o namenski rabi. V stečajnem postopku je sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe prodaje, med drugim je dolžno paziti tudi na to, da se morebitnemu predkupnemu upravičencu v postopku prodaje zagotovi možnost udeležbe na način, kot to določa 347. člen ZFPPIPP (na to je dolžno paziti, četudi ni izrecno omenjeno v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP).
Prvostopenjsko sodišče tako zaključek o 50 % soprispevku tožnika k nastanku škodnega dogodka utemeljeno opira na v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe izpostavljena dejstva, pri čemer pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju poudarja predvsem dejstvi, da je tožnik sam prosil I.S., da naj premakne tovorno vozilo z namenom, da bi se jabolka enakomerno porazdelila, zato bi moral sunkoviti premik vozila pričakovati ter skladno z namenom premika sestopiti z vozila, sicer pa vsaj zavzeti stabilen položaj, kar pa stoječi položaj sigurno ni.
Za prenehanje zavarovalne pogodbe glede na že citirano določilo četrtega odstavka 937. člena OZ ni dovolj zgolj, da zavarovalnica zavarovalca opomni, da premija ni plačana in da jo je dolžan povrniti v roku trideset dni od prejema opomina, sicer bo nastopilo razdrtje pogodbe, temveč mora biti takšno opozorilo poslano s priporočeno pošiljko.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica kljub jasnim navodilom iz sklepa ni podala svojega soglasja niti soglasja družinskih članov, kar bi sodišču po uradni dolžnosti omogočalo pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, zato je pravilna odločitev o zavrženju predloga kot nepopolnega.
kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vplivanje na priče - grožnja
Pri predmetnem kaznivem dejanju je objekt varstva integriteta sodnih in drugih pravnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki tak postopek vodi. Namen vplivanja na priče mora biti zunanje manifestiran in tako iz besed vsakokratnega obtoženca objektivno razpoznaven. V primeru izreka groženj ni odločilno, ali je namen vplivanja na priče jasno izražen že v samih besedah, ampak je vprašanje namena treba ocenjevati glede na celoten kontekst, v katerem so bile grožnje izrečene.