ustna posojilna pogodba - namensko posojilo - darilna pogodba - pomoč - soglasje volj - rok za vrnitev posojila - rok kot nebistvena sestavina pogodbe
Pogodbeni namen pravdnih strank je bil v tem, da tožnica kot posojilodajalka prepusti določeno količino denarja tožencu kot posojilojemalcu za določen čas, ta pa ji po preteku časa vrne enako količino denarja, z namenom pomagati tožencu, ki je bil v slabem finančnem stanju. Posojilo je lahko dano namensko ali brez določenega namena.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - zakonski znaki kaznivega dejanja - varnost pri delu - zagotavljanje varnega delovnega okolja - blanketna norma - varstvo in zdravje pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - delodajalec - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - poškodba delavca - poškodba delavca pri delu
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po drugem odstavku 201. člena KZ-1 lahko stori vsaka oseba, ki bi v delovnem procesu morala zagotoviti varne delovne pogoje in ne le delodajalec osebe, ki se pri delu poškoduje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019000
ZFPPIPP člen 53, 53/6, 341, 341/7, 342, 342/5, 344, 347. ZUreP-1 člen 91. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 260. ZPNačrt člen 105, 105/1, 105/3. OZ člen 59, 508, 512, 513. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1.
stečajni postopek - prodaja nepremičnine - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - sestava sodišča - sklep o ugovoru - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - nameravana prodaja - relativno razmerje - najboljši ponudnik - prostorski ukrepi - vezanost sodišča na pritožbeni predlog - pritožba zoper sklep o prodaji
Višje sodišče je vezano na pritožbene razloge, ne pa na predlog končne rešitve.
Ker je sklep iz šestega odstavka 53. člena ZFPPIPP sklep sodnika o ugovoru zoper sklep strokovnega sodelavca, pritožbeni preizkus v primeru zavrnitve ugovora nujno vsebuje tudi preizkus osnovnega sklepa - v tem primeru sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Ker ta sklep ni imel razlogov glede predkupnega upravičenca, je višje sodišče tudi ta sklep razveljavilo na podlagi istega pritožbenega razloga.
Ni dvoma, da lahko upravitelj, če meni, da prvi predlog ni utemeljen, tega kasneje – do izdaje sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe spremeni oziroma vloži nov predlog. To je tudi skladno z naravo stečajnega postopka kot nepravdnega postopka.
V stečajnem postopku je sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe prodaje, med drugim je dolžno paziti tudi na to, da se morebitnemu predkupnemu upravičencu v postopku prodaje zagotovi možnost udeležbe na način, kot to določa 347. člen ZFPPIPP (na to je dolžno paziti, četudi ni izrecno omenjeno v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP).
Povsem zadošča, da se je upraviteljica pri presoji obstoja zakonite predkupne pravice oprla na podatke iz potrdil o namenski rabi.
Za ta stečajni postopek je pomembno le to, da se je zaradi uveljavitve predkupne pravice v stečajno maso nateklo enako kupnine, kot če bi bil kupec pritožnik.
kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vplivanje na priče - grožnja
Pri predmetnem kaznivem dejanju je objekt varstva integriteta sodnih in drugih pravnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki tak postopek vodi. Namen vplivanja na priče mora biti zunanje manifestiran in tako iz besed vsakokratnega obtoženca objektivno razpoznaven. V primeru izreka groženj ni odločilno, ali je namen vplivanja na priče jasno izražen že v samih besedah, ampak je vprašanje namena treba ocenjevati glede na celoten kontekst, v katerem so bile grožnje izrečene.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 347. ZPNačrt člen 105, 105/1, 105/3.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi - uveljavitev predkupne pravice - izpolnitev razveznega pogoja
Zadošča, da se je upraviteljica pri presoji obstoja zakonite predkupne pravice oprla na podatke iz potrdil o namenski rabi. V stečajnem postopku je sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe prodaje, med drugim je dolžno paziti tudi na to, da se morebitnemu predkupnemu upravičencu v postopku prodaje zagotovi možnost udeležbe na način, kot to določa 347. člen ZFPPIPP (na to je dolžno paziti, četudi ni izrecno omenjeno v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP).
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 6, 6/3, 6/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija - upravnik - večstanovanjska stavba - gospodarska javna služba - dimnikarska storitev - uporabnik kurilne naprave - domneva - izpodbojna pravna domneva
V uredbi je vzpostavljena domneva, da je v večstanovanjski stavbi uporabnik male kurilne naprave upravnik, razen če ta dokaže, da je v skladu s prejšnjim odstavkom uporabnik druga oseba (npr. etažni lastniki). Toženka je to domnevo izpodbila, ko je tožnici še pred pravdo vsak mesec pošiljala izpiske dolžnikov, iz katerih so razvidni vsi podatki, potrebni za izterjavo neplačanih stroškov od etažnih lastnikov.
V enostanovanjskih stavbah je praviloma lastnik stavbe tisti, ki malo kurilno napravo in uporablja in nadzoruje, v večstanovanjskih stavbah z upravnikom pa je zadeva drugačna, in je zato potrebno (enotno) definicijo uporabnika iz tretjega odstavka 6. člena Uredbe temu primerno razlagati. Po prepričanju višjega sodišča je ključno – kar je skladno tudi s siceršnjo ureditvijo odgovornosti upravnika za obratovalne stroške stavbe - kdo so dejanski koristniki (uporabniki) malih kurilnih naprav.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013558
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 19, 20, 212, 212/1, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 231, 231-3, 231-3(2). SPZ člen 128, 128/1. OZ člen 239, 239/1, 299, 299/1.
predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - pogoji za začetek stečajnega postopka - potrjena prisilna poravnana - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - zamuda dolžnika - ločitvena pravica - zavarovane terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zamuda s plačilom zavarovane terjatve - načrt finančnega prestrukturiranja - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - prednostno poplačilo - zapadlost terjatve ločitvenega upnika - dospelost terjatve - domneva insolventnosti
Ločitvena pravica je pojem insolvenčnega prava, ki zajema različne pravice stvarnega in obligacijskega prava, ki dajejo upniku pravico do prednostnega plačila njegovih terjatev iz določenega dolžnikovega premoženja pred drugimi upniki. V praksi se kot ločitvena pravica največkrat pojavlja zastavna pravica.
Zastavna pravica je pravica in ne dolžnost, upnik je torej ni dolžan izkoristiti.
Zamuda je stanje, ki nastane, če dolžnik v obligacijskem razmerju ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, to je v trenutku njene zapadlosti. Predpostavki dolžnikove zamude sta zapadlost obveznosti in neizpolnitev s strani dolžnika. Z nastopom zamude dolžnikova obveznost izpolnitve ne preneha, upnik lahko še naprej od dolžnika zahteva izpolnitev. Obenem z izpolnitvenim zahtevkom pa lahko upnik začne uresničevati prednostne poplačilne pravice iz naslova zavarovanja.
ZFPPIPP ne ureja vsebine poplačilnega upravičenja (tako da bi določal posebna pravila o uveljavitvi tega upravičenja), zato se za uveljavitev ločitvene pravice (poplačilnega upravičenja, ki ga vključuje) uporabljajo splošna pravila, ki urejajo uveljavitev ločitvene pravice ustrezne vrste. Zato moramo pri uporabi (razlagi) posebnih pravil ZFPPIPP o učinkih postopkov zaradi insolventnosti na terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ustrezno upoštevati splošna pravila SPZ in OZ, ki urejajo uveljavitev zastavne pravice (poplačilnega upravičenja kot materialnopravnega upravičenja, ki ga vključuje zastavna pravica).
Prisilna poravnava je proces, ki traja vse do izteka časa, za katerega je odloženo plačilo nezavarovanih terjatev.
Po izvedbi ukrepov finančnega prestrukturiranja oz. izteku rokov za odlog plačila, določenih v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ni več razloga za uporabo posebnih pravil ZFPPIPP o učinkih postopkov zaradi insolventnosti na terjatev, zavarovano ločitveno pravico. Povedano drugače, uporabiti je treba splošna pravila SPZ in OZ o poplačilnem upravičenju, ki ga vključuje zastavna pravica.
Po poteku obdobja, za katerega je bilo odloženo plačilo nezavarovanih terjatev oz. po izvedbi ukrepov iz potrjene prisilne poravnave lahko ločitveni upnik pravovarstveni zahtevek za prisilno uveljavitev svoje terjatve uveljavlja iz kateregakoli premoženja dolžnika in ne le iz predmeta zavarovanja.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
denarna kazen priči - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen kot opravičljiv razlog - izkazano opravičilo - zdravniško opravičilo - načelo hitrosti postopka - načelo ekonomičnosti postopka
Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Zaradi zdravstvenih razlogov sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter priči onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Na dan drugega naroka je priča na sodišče naslovila obvestilo, da se sojenja ni udeležila iz zdravstvenih razlogov (bolniški stalež), vendar opravičila ni predložila na predpisanem obrazcu (prim. drugi odstavek 115. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da priča razlogov, ki bi opravičevali njen izostanek, ni izkazala.
Ker se priča ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga, je odločitev sodišča prve stopnje o denarni kazni pravilna. Sodišče je dolžno postopati hitro, brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To je bilo onemogočeno s pritožničinim ravnanjem. Priča, ki v pritožbi niti ne trdi, da bi opravičilo podala na predpisanem obrazcu, se zato na svoje zdravstvene težave na dan naroka v pritožbi ne more več uspešno sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014439
ZPP člen 214, 214/1, 316, 316/1, 316/4, 451, 452, 453. OZ člen 921, 937, 937/3, 937/4.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - zavarovalna pogodba - posledice, če premija ni plačana - neplačana premija - prekluzija dejstev in dokazov
Priznanje dejstev je procesno dejanje, s katerim pravdna stranka izjavi, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek. Pri izjavi tožene stranke gre za priznanje dejstva (oziroma trditve nasprotne stranke o pravno pomembnem dejstvu). Tako dejanje ima po prvem odstavku 214. člena ZPP za posledico le, da priznanih dejstev ni treba dokazovati. Ker torej tožena stranka zahtevka ni pripoznala, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP.
plačilo zavarovalnih premij - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni izpolnil svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker ni plačal vseh zapadlih zavarovalnih premij in je z enostransko izjavo predčasno sicer odstopil iz pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dne 7. 1. 2014 podal tožnici zahtevek za odstop od obeh zavarovalnih pogodb in je toženčevo izjavo sodišče tudi štelo za enostranski odstop od pogodbe, vendar sta obe citirani pogodbi bili sklenjeni za 10 let in zato izjava o odstopu tožene stranke lahko učinkuje šele po preteku treh let in z iztekom šestmesečnega odpovednega roka, kot to določa tretji odstavek 946. člena OZ.
Institut, na podlagi katerega sodišče ugotavlja dejstva o vročitvi, je vročilnica, ki ima lastnost javne listine in potrjuje za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, če se ne dokaže nasprotno.
Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne pritožnica, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.
stroški nepravdnega postopka - krivdno povzročeni stroški - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki
Pojem krivde iz petega odstavka 35. člena ZNP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Upiranje nasprotnega udeleženca predlogu predlagateljice za spremembo oziroma omejitev njegovih stikov z mld. sinom, uveljavljanje procesnih pravic v zvezi z izvedenimi dokazi in uveljavljanje sredstev zavarovanj za dosego večjega obsega stikov z otrokom, ne pomenijo ravnanj, ki bi pomenila zlorabe procesnih pravic z namenom zavlačevanja postopka in ki bi s tem pogojevala uporabo določbe petega odstavka 35. člena ZNP.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Pri tem je potrebno upoštevati posebno naravo leasing pogodbe. Formalni lastnik avtomobila je leasingodajalec, že odplačani obroki leasinga pa predstavljajo nastanek skupnega premoženja. V ekonomskem pogledu je na podlagi plačanih obrokov prišlo do oblikovanja skupnega premoženja v delu, v katerem sta predlagateljica in nasprotni udeleženec avto že odplačala. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da vozilo na leasing spada v skupno premoženje, pravilen.
Ker tožeča stranka ne trdi, da bi v postopku pred sodiščem prve stopnje bodisi umaknila tožbo zaradi izpolnitve zahtevka tožene stranke, bodisi, da bi o vsebini poravnave oziroma dogovoru o porazdelitvi stroškov med strankama sodišče pravočasno obvestila, sodišče prve stopnje stroškovnega dela dogovora med strankama ob izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati, pritožnica pa se v pritožbi nanj ne more več uspešno sklicevati.
Za presojo zakonitosti sklepa o razrešitvi, ki je bil podan iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ (neutemeljeno neizvrševanje sklepov organa zavoda), je bistveno le to, da je bilo tožniku s sklepom naloženo določeno ravnanje, ki ga neutemeljeno ni izvršil.
Po presoji sodišča prve stopnje je bilo nesprejemljivo ravnanje tožnika, ki je na ministrstvo spornega dne poslal elektronsko sporočilo s predlogom drugačne ureditve prenehanja mandatov novoimenovanih predstojnikov, kot je bilo to določeno v osnutku predloga statuta, sprejetega na seji Sveta en dan prej. Ker je bil tožnik na tej seji prisoten in je bil zato v času posredovanja spornega sporočila dobro seznanjen z razlogi proti predlagani ureditvi, je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj nekorektno, da je ministrstvu samovoljno predlagal spremembo akta, h kateremu je prejšnji dan podal soglasje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik z opisanim ravnanjem ravnal v nasprotju s sprejetim sklepom Sveta, ki je v skladu s 13. členom Statuta pristojen za sprejetje spremembe statuta, in da je zato podan razrešitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ.
ZDR člen 6a, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 8, 47.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tudi če se tožnikova pričakovanja glede položaja pri toženi stranki niso uresničila, čeprav je sodeloval pri njenem ustanavljanju, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v primeru, če so bile pomembne naloge zaupane drugim delavcem, to sodi v okvir svobode poslovnih odločitev tožene stranke in organizacije dela, njenih odločitev o postavljanju vodilnih delavcev ter delitev pristojnosti ni mogoče opredeliti za nezakonitega ali nedopustnega. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je bil povsem izključen iz delovnega okolja oziroma degradiran v smislu, da bi to predstavljalo trpinčenje.
ZUP člen 7, 7/1.. ZSDP-1 člen 79.. ZOsn-UPB3 člen 75, 75/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
dodatek za nego otroka - načelo varstva pravic strank
V obravnavanem predsodnem postopku bi bilo potrebno postopati po 7. členu ZUP in s tožnico glede na vloženo laično vlogo, s katero uveljavlja izplačilo dodatka za nego otroka, ne pa priznanje same pravice, najprej razčistiti, kaj sploh uveljavlja, in ji pojasniti, da bi lahko pravico do dodatka za nego otroka ob izpolnjenih zakonskih pogojih zahtevala za naprej. Ker v predsodnem postopku ni bilo postopano po 7. členu ZUP, niti ni iz sodnega spisa razvidno, da bi bil tožnici obravnavani dodatek za naprej morebiti priznan s kakšno drugo odločbo, tožnica pa s postavljenim tožbenim zahtevkom izrecno uveljavlja dodatek za nego otroka od 14. 8. 2009 do konca šolskega leta 2017, bi moralo že sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 kot nezakonita odpraviti in zadevo vrniti ponovno v predsodno odločanje.
zavrženje tožbe - opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zahteva za izločitev sodnika
Glede na to, da je tožnica s tožbo izpodbijala opozorilo, podano na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zoper katerega nima pravice do samostojnega sodnega varstva, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, kot je določeno v prvem odstavku 274. člena ZPP.
S tem, ko je razpravljajoči sodnik zavrnil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe s pravilno pravno argumentacijo, da obstoj terjatve ni verjetno izkazan (s čimer tudi ni podan glavni pogoj oziroma predpostavka za izdajo začasne odredbe), ni mogoče zaključiti, da sodnik zadeve ne bo obravnaval z vso skrbnostjo in profesionalnostjo, čeprav je iz takšne pravne argumentacije mogoče domnevati končni izid spora.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. ZS člen 113a, 113a/2.. OZ člen 243, 352, 352/3.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zastaranje
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 24. 3. 2011, tožbo pa je vložil 16. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.