izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - nezadostna trditvena podlaga - dokazno breme - spor s tujim elementom - mednarodno pravo - odgovornost prodajalca za napako - garancija
Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca.
ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 155. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - manj verjetna pravica - ocena interesa za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - napotitev na pravdo - izrek napotitvenega sklepa - nedoločnost in nejasnost izreka - konkretiziranost izreka odločbe - pravica do pritožbe
Sklep o napotitvi na pravdo je pomemben za presojo v primeru, v kolikor na pravdo napoteni udeleženec tožbe ne vloži. Zato mora iz izreka napotitvenega sklepa jasno izhajati, glede katerega predmeta delitve je udeleženec na pravdo napoten, ali je upošteval sklep o napotitvi in ali je vložil tožbo glede spornega vprašanja.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - dobra vera pridobitelja hipoteke - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini.
postopek v sporu majhne vrednosti - obratovalni stroški - nov upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o upravljanju - domneva - sklep ni podpisan - neupoštevanje navedb in dokazov - prepozen dokaz - načelo kontradiktornosti
Zmotno je stališče pritožbe, da se aktivna legitimacija upravnika domneva, če se izkaže s podpisano pogodbo o upravljanju. V razmerju do tretjih se šteje za upravnika tisti, ki je vpisan v register, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje, ko je med njimi sklenjena pogodba o upravljanju. Pogoji se presojajo po določbah SPZ in SZ-1. Pogodba o upravljanju upravniških storitev je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, pri tem pa lahko etažni lastniki za sklenitev take pogodbe pooblastijo enega ali več etažnih lastnikov. V takem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko jo podpišejo upravnik in vsi pooblaščenci za sklenitev pogodbe (drugi in tretji odstavek 53. člena SZ-1).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase - primeren izvršilni naslov za izvršbo - naložitev obveznosti - ugotovitveni sklep
Pravnomočni sklep o prvi razdelitvi ugotavlja obstoj terjatve do dolžnika, ne določa pa obveznosti, da je dolžan dolžnik karkoli plačati upniku. Ko končni načrt v drugem odstavku uvoda govori o "poplačilu terjatev" in ko poplačilo omenja tudi končni načrt, to še ne pomeni, da je dolžniku naložena kakršnokoli dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/1.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev predkupne pravice solastnika - zakonita predkupna pravica - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - tožba zaradi kršitve predkupne pravice - subjektivni rok za tožbo - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - neznatna dolžnikova škoda
Če bi do nadaljnjega razpolaganja s pridobljenimi deleži v korist dobroverne tretje osebe dejansko prišlo še pred pravnomočno odločitvijo o glavni stvari, v pravdi pa bi se nato (z dokaznim standardom prepričanja) izkazalo, da je bila tožničina predkupna pravica res kršena, bi to onemogočilo oziroma vsaj znatno otežilo uveljavitev njene terjatve. Ni namreč mogoče pritrditi stališču četrtega toženca, da bi tožnica svojo zakonito predkupno pravico lahko uveljavljala tudi proti novemu lastniku.
obnova postopka - postopek zaradi insolventnosti - osebni stečaj - jasna določba
Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, po kateri v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka, je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage, niti je ne dopušča.
Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo in zakaj je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Stranski intervenient ni stranka postopka in ga ni dopustno zajeti s tožbenim zahtevkom.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja
Okoliščina, da v nekaterih stečajnih postopkih posamezni upniki pričakujejo od upravitelja določena ravnanja (v svojo korist), ni v ničemer izjemna, in ne predstavlja presenečenja niti za udeležence postopka, niti za širšo javnost. Na to ne more vplivati dejstvo, da se upraviteljica v tem postopku osebno čuti pod velikim pritiskom upnikov. Gre za profesionalni rizik, ki se ga mora zavedati vsak, ki se odloči, da bo opravljal dela in naloge stečajnega upravitelja. Ravnanje upraviteljice in njeni subjektivni občutki v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom zato ne morejo biti izločitveni ali odklonitveni razlog.
plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - neplačilo obroka kredita - pacta sunt servanda - sprememba kreditne pogodbe - odstop kreditodajalca od pogodbe - pogoji za odstop - veljavnost odstopa od kreditne pogodbe - glavna obravnava v odsotnosti toženca - nenavzočnost stranke - zamuda stranke
Toženčeva obveznost plačila mesečne obveznosti izhaja iz Kreditne pogodbe. Ta določa tudi pravice in obveznosti toženca, možnost odstopa od pogodbe in možnost predčasnega odplačila kredita.
Šele, ko pride do dogovorjene spremembe pogodbe in s tem do sprememb obveznosti ene ali obeh strank, prej dogovorjene in kasneje spremenjene obveznosti ne obvezujejo več.
ZST-1 člen 11. ZSVarPre člen 5. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 44, 44/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 2, 3, 3/1.
oprostitev plačila sodnih taks - upoštevanje dohodka - stroški prevoza na delo in prehrane
Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni pojasnilo, kako visoka povračila stroškov je dolžnik prejel, da so bila ta kot obdavčljiva upoštevna pri izračunu lastnega dohodka, in v kolikšnem znesku. Prav tako v spisu ni rezultatov poizvedb, ki bi takšna povračila stroškov dolžniku izkazovale. Glede na navedeno ni mogoče preizkusiti, ali je sodišče prve stopnje povračila stroškov pri presoji upravičenosti dolžnika do oprostitve plačila sodnih taks upoštevalo pravilno.
ZIZ člen 24, 24/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-5, 17, 17/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - prevzem dolga na podlagi zakona - pasivni družbenik - omejitev odgovornosti - namen zakona
Predlog zakona je bil po stališču predlagatelja pripravljen ob upoštevanju načela prepovedi poseganja v pridobljene pravice, načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, nastalo zaradi kršitev temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, tako da določa povračilo škode v primerih, ko to načelo zaradi sporne ureditve po ZFPPod ni bilo spoštovano. Namen zakona je bil torej prav v "spoštovanju korporacijskega prava", in sicer ne glede na prejšnje odločitve Ustavnega sodišča in ESČP.
Neutemeljeno nova dolžnica uveljavlja, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik iz 17. člena ZOKIPOSR izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine na podlagi tega zakona. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Neutemeljeno je tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00088380
OZ člen 131. ZZVZZ člen 86, 90, 91. ZPP člen 443, 451, 451/3.
tožba za plačilo odškodnine - pravica do povrnitve škode - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - pravočasnost pritožbe - oddajna teorija - presoja sklepčnosti tožbe - nesklepčnost - manjkajoča trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni izpolnila svoje dolžnosti, da navede vsa pravno relevantna dejstva oziroma dejstva, ki morajo obstajati, da pride do pravne posledice, ki se izraža v tožbenem zahtevku, pomeni, da ni izkazana sklepčnost tožbe, ki je pogoj za utemeljenost zahtevka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00087798
ZFPPod člen 27, 27/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-2, 2-6, 17, 17/3. URS člen 14, 22, 26. ZIZ člen 24.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - izvršilni naslov - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - prevzem dolga - pravna podlaga - poroštvena izjava - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Upnik zoper dolžnico razpolaga le z izvršilnim naslovom, iz katere izhaja dolžničina obveznost na podlagi poroštvene izjave, in ne (tudi) na podlagi določb ZFPPod. Že to dejstvo potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve, saj za zakoniti prevzem dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR ne zadošča (že), da je bil dolžnik dejansko družbenik v relevantnem obdobju izbrisane družbe, temveč mora upnik že razpolagati z izvršilnim naslovom, v katerem se navedno ugotavlja.
Poleg navedenega razloga formalne narave (neobstoj izvršilnega naslova), pa pritožba tudi sicer napačno očita, da naj bi sodišče brez utemeljenega razloga neenako in s tem protiustavno obravnavalo položaj dolžnice v primerjavi s položajem družbenika A. A. Za razlikovanje med položajema obeh družbenikov namreč obstoji utemeljen razlog, in to je prav dejstvo, da je dolžnica, drugače od A. A., podala poroštveno izjavo za obveznosti družbe B. d. o. o. S tem se je namreč dolžnica zavezala na pravnoposlovni podlagi, torej povsem neodvisno od vprašanja njenega položaja v družbi kot družbenice in direktorice. Povedno še drugače, ravno sprejeto poroštvo je tista razlikovalna okoliščina, zaradi katere dolžnica ni v bistveno podobnem položaju kot družbenik A. A. in ju zato tudi ni pravilno enako obravnavati. Posledično ne drži, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo kršilo načelo enakosti pred zakonom ter pravici dolžnice do enakega varstva pravic ter do povrnitve škode.
ZNP-1 člen 40, 55, 55/1, 55/2, 57, 57/3, 70, 70/1, 70/2. ZD člen 28, 142, 142/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka - prosti preudarek sodišča - odločanje o stroških po prostem preudarku - postopek po uradni dolžnosti - kritje stroškov iz sredstev sodišča - lastna sredstva - dedovanje - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
V drugem odstavku 70. člena ZNP-1 je določeno, da če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog CSD ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Ob upoštevanju slednjega, če sodišče ugotovi, da ima ta oseba sredstva in premoženje, se ti stroški ne krijejo iz sredstev sodišča, ampak jih je dolžna nositi oz. povrniti ta oseba, v korist katere se je vodil postopek (prvi odstavek 70. člena ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00087802
ZIZ člen 15, 67. ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 31, 31/8-1, 31/8-3.
nasprotna izvršba - odmera stroškov - stroški postopka - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - nagrada za drugo obrazloženo vlogo - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - izvršba na denarno terjatev
Pritožba sicer pravilno navaja, da je kot osnovo za odmero stroškov treba šteti vrednost spora po nasprotni izvršbi, to je 3.537,71 EUR, ob takšni vrednosti pa bi nagrada za sestavo vloge po tar. št. 19 Odvetniške tarife znašala 300 točk. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo od navedene vrednosti (300 točk) nagrado za obrazloženo vlogo odmeriti po tretji alineji 8. točke tar. št. 31 OT (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na nepremičnine, kar bi zneslo 225,00 EUR, to je 75 % od 300 točk) in ne po prvi alineji 8. točke tar. št. 31 OT, kot je štelo sodišče prve stopnje (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev, kar znaša 75 točk, to je 25 % od 300 točk). Za odmero stroškov postopka s predlogom za nasprotno izvršbo namreč ni bistveno, katera izvršilna sredstva so bila predlagana s strani upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi) v postopku izvršbe, temveč je odločilno, katera izvršilna sredstva je dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) predlagala za poplačilo njene zatrjevane terjatve v postopku nasprotne izvršbe.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - dajatvena sodba - ugotovitvena odločba - arbitražna odločba stalne arbitraže pri GZS - davčna odločba
Po stališču teorije so izvršilni naslov lahko samo listine dajatvene narave. Izjema so davčne ugotovitvene odločbe. Ugotovitev obstoja dolga sicer ne zadostuje, če ni hkrati zavezancu naloženo, da je obveznost dolžan izpolniti. Pri davčnih odločbah se obveznost domneva.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - gola pritožba
Toženka v ugovoru zoper plačilni nalog ni uveljavljala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je trdila, da sodne takse ne more plačati, ker ima blokiran oziroma zaprt bančni račun.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 354, 354/1, 355.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovoljenost izvršbe - stroški stečajnega postopka - stroški tožene stranke
Izjema od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika je izvršba na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.