pooblaščenec po zaposlitvi - pooblastilo na podlagi zakona - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - pravilna izpolnitev obveznosti - pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe - pooblaščeni prodajalec - prodaja rabljenih osebnih vozil - nakup rabljenega vozila - izročitev predmeta pogodbe - dogovor o načinu plačila obveznosti - upravičenec za sprejem izpolnitve - pooblastilo za sprejem plačila - sprejem izpolnitve obveznosti - neobičajen način izpolnitve obveznosti - dogovor o drugačnem načinu izpolnitve - sporazum o nadomestni izpolnitvi - neobstoj pooblastila za sprejem kupnine - gotovinsko plačilo - pravice tretjih oseb - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Namen instituta pooblaščenca po zaposlitvi je v varstvu pravic tretjih, zato bo omejitev pooblastila do tretje osebe veljavna le, če jo je pooblastitelj o tem posebej obvestil ali če je to navzven razvidno v njegovih poslovnih prostorih. Sicer je omejitev interne narave in se s sklicevanjem nanjo delodajalec odgovornosti za ravnanja svojih zaposlenih ne more razbremeniti.
Zgolj dejstvo, da je prodajalec pri posameznih dokumentih potreboval podpis zakonitega zastopnika in tega tudi pridobil, ne pomeni, da je bila stranka seznanjena z neobstojem pooblastila za sprejem izpolnitve.
sodna taksa za ugovor - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - nov plačilni nalog - načelo prepovedi reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je sodno takso za ugovor zaradi pobota pravilno odmerilo od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.
Prepoved poslabšanja za taksnega zavezanca v postopku odmere takse, ko nasprotna stranka sploh ne nastopa, ne pride v poštev.
odločitev o stroških postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - uspeh po višini - uspeh po temelju - delen uspeh
Pritožbeno sodišče se je v vmesni sodbi sklicevalo in delno povzelo sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 166/2014, da bi na ta način dodatno konkretiziralo, katera dejstva so (lahko) predmet obravnave v nadaljnjem postopku pred sodiščem prve stopnje, ko bo to sodišče ugotavljalo utemeljenost zahtevka po višini. Glede na pritožbene navedbe, je treba (znova) pojasniti, da v izreku vmesne sodbe vsebovana ugotovitev, ki je določno opredeljena, pomeni, da tožbeni zahtevek po temelju obstoji in se ne nanaša le na posamezne predpostavke temelja ali njihove dele, kot bi bilo moč razumeti pritožbene navedbe, temveč zajema celotno podlago zahtevka.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - pravica do stikov z otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - stiska otroka - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odtujevanje otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist
Za predmetno odločitev je odločilno, da ogrožanje deklice s stiki, kot so že urejeni, ni podano, in zato začasna odredba ni potrebna.
ZNP-1 člen 22, 22/1, 26, 32, 32/1, 45, 45/2, 45/3.
preživnina - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - izjava o umiku - predlog za nadaljevanje - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - subjekt postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 26. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da se kot materialna udeleženka izjavi o umiku predloga prve predlagateljice glede zvišanja preživnine za pritožnico in ji dati možnost, da predlaga nadaljevanje postopka v zvezi s tem predlogom. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi na podlagi drugega in tretjega odstavka 45. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da kot udeleženka samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je pritožnica med postopkom postala polnoletna, bi jo sodišče prve stopnje moralo vabiti na narok, na katerem je prvo predlagateljica v celoti umaknila predlog in ji (vsaj) na ta način dati možnost, da se izjavi glede nadaljevanja postopka v zvezi s predlogom prve predlagateljice za zvišanje preživnine in da se opredeli glede nasprotnega predloga.
ZD člen 213, 213/1. ZDKG člen 3, 3/1, 3/2. SPZ člen 15a, 17. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - manj verjetna pravica dediča - zaščitena kmetija - kmetijski stroji in živina - kmetijske priprave in orodja (pritikline) - pritiklina - posest premične stvari - trdiveno in dokazno breme - premoženje zapustnika ob smrti - vstop dedičev umrlega dediča - identifikacijski podatek - zavlačevanje postopka - dolgotrajnost postopka
Verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084578
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 639, 639/3, 640, 660.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - gradbena pogodba - podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - znižanje plačila zaradi stvarnih napak
Znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
Dokazni predlog "kot do sedaj predlagani dokazi" ne predstavlja substanciranega dokaznega predloga.
Ni mogoče šteti, da dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Stranka mora izvedbo naroka zahtevati izrecno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00084738
ZPP člen 3, 3/3, 8, 324, 392, 392/2, 392/2-1, 392/2-2. OZ člen 39, 46, 49. URS člen 19, 35. DZ člen 20.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnave - zavržena tožba - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - dopustnost sodne poravnave - goljufiv namen - goljufivo ravnanje - napake volje - zmota - prevara - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - življenjska skupnost zakoncev - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - umik tožbe - kršitev sodne poravnave - vložitev nove tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - izkazanost procesnih predpostavk - presojanje stvarne pristojnosti - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravnomočno rešena zadeva - izvršljivost - obstoj pravnega interesa za pritožbo - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nedopustna pritožbena novota - pravica do izjave - kršitve določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - pravilno vročanje - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - izvedenec grafološke stroke - pomanjkanje trditvene podlage - obrazloženost dokaznega sklepa - celovita dokazna ocena - nepotrebna izvedba dokaznega postopka - vse
V postopkih obravnavanja tožbe za razveljavitev sodne poravnave pripravljalni narok ni predviden.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku z učinki pravnomočne sodbe. Poravnava je tako veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklepanje pogodb po materialnem pravu in če so izpolnjene predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po postopkovnih pravilih. Zaradi dvojne narave sodne poravnave je v 392. člen ZPP posebej urejena tožba za izpodbijanje sodne poravnave kot enega od izrednih pravnih sredstev. Sodno poravnavo je tako mogoče izpodbijati le iz tam navedenih razlogov. Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje. Po določbi 392. člena ZPP sodne poravnave ni dopustno izpodbijati zaradi tega, ker bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali. Na ničnost mora namreč sodišče paziti že ob sklepanju sodne poravnave in je v takšnem primeru ne sme dovoliti.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - napačna odmera - nedenarni tožbeni zahtevek - navedba v tožbi - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Sodna praksa je jasna, odmerjena višina sodne takse se presoja tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Po (specialnem) prvem odstavku 31. člena ZST-1 pa je korekturna dolžnost podana le, če se pojavi utemeljen sum, da je tožnica vrednost spornega predmeta ocenila prenizko in nastane vprašanje pravilne podlage za odmero sodne takse. Sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.
Pri ugotovitvenih (in nedenarnih) zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana (predvsem) na vrednost interesa, ki ga tožnica s posamezno tožbo zasleduje. Pravni interes ni vedno enak ekonomskemu interesu, ravno zato daje zakon tožnici pravico, da v tožbi sama navede vrednost spornega predmeta in s tem dobi možnost, da svoj interes tudi sama oceni. Medtem ko je pravilno stališče sodišča, da je tožničin interes v tem, da je njena terjatev v celoti poplačana, pa je vseeno pritrditi pritožbenim očitkom, da v tej pravdi tega (dejansko) ni pričakovati. Če bo uspešna, se bo tožnica lahko poplačala zgolj do vrednosti (spornih) nepremičnin, kar je ves čas tudi zatrjevala.
gospodarski spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - nova dejstva in dokazi - nedovoljena pritožbena novota
Toženka se kljub trditvi iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da si pridržuje pravico izjaviti se o vtoževanem računu, te možnosti v nadaljevanju postopka ni poslužila, saj na pravilno vročeno dopolnitev tožbe (s priloženim računom) kljub pozivu sodišča ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo kot neprerekane in torej nesporne.
Pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), saj pritožnica ne zatrjuje, da jih brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ravno nasprotno pa sicer izhaja tudi iz poteka samega postopka.
DZ člen 73, 74. ZSR člen 1, 2, 2/2, 10, 34, 34/1. SZ člen 117. ZPP člen 337, 337/1.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - višina dohodka zakoncev - razlika v plačah - razlika v vrednosti - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev - dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem - izpolnitev preživninske obveznosti - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - preživninski zavezanec - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek - neznatni del obveznosti - nematerialni prispevek zakoncev - gospodinjska dela - skrb za dom in družino - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - darilni namen - opredelitev posameznih prispevkov zakoncev in sorodnikov k obnovi in nadgradnji stanovanjske stavbe - ugodnost privatizacijskega odkupa stanovanja - kadrovsko stanovanje - bivši imetnik stanovanjske pravice - določitev imetnika pravice uporabe stanovanja - posebno premoženje zakonca - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna denarna sredstva zakoncev - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedopustna pritožbena novota
Pri plačevanju preživnine za otroka, ki ga ima eden izmed zakoncev iz zveze s tretjo osebo, gre lahko za izpolnjevanje posebne obveznosti tega zakonca iz sredstev skupnega premoženja. Na višino deležev skupnega premoženja lahko tako ravnanje vpliva le, ko zaradi izpolnjevanja preživninske obveznosti pride do bistvene razlike med višinama dohodkov obeh zakoncev. Povedano drugače: razpoložljiv mesečni dohodek, ki ga preživninski zavezanec lahko vloži v skupno premoženje, je nižji za višino njegove preživninske obveznosti. Le, če zaradi tega pride do bistvene razlike med višinama dohodkov zakoncev, je zakoncu, ki je hkrati preživninski zavezanec, mogoče očitati, da je v skupno premoženje vložil manj, zaradi česar mu pripada nižji delež na tem premoženju. Če izpolnjevanje preživninske obveznosti ne povzroči bistvene razlike med dohodki zakoncev, na višino deležev na skupnem premoženju ne vpliva.
Enako visok vložek posebnega premoženja vsakega od zakoncev ne more vplivati na velikost njunih deležev na skupnem premoženju.
ZSR je ločeval med imetnikom pravice do uporabe stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice, pri čemer je bil ugodnejši odkup, skladno z določbami SZ, omogočen le imetnikom stanovanjske pravice.
ZPP člen 116, 116/1, 343, 343/2, 346, 346/1. ZD člen 173, 173/3.
zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - poseg v pravice tretjih oseb - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev pritožbe - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po tretjem odstavku 173. člena ZD, v skladu s katerim lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi prepozno pritožbo, a le ob predpostavki, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijan sklep. Ker pritožba oporeka omejitvi dedovanja (v celotni predlagani višini), bi bilo z njenim vsebinskim obravnavanjem lahko poseženo v pravice RS.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist sodediča - odpoved dediščini v korist sodediča - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Izjava o odstopu dednega deleža učinkuje le glede znanega zapuščinskega premoženja, ne pa tudi glede pozneje najdenega premoženja.
ZVEtL-1 člen 3, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 30, 30/1, 33, 33/3, 37. ZPP člen 323, 323/6, 323/7, 332.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skrajšana obrazložitev - rok za napoved pritožbe - pravočasnost napovedi pritožbe - prepozno vložena vloga - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižni lastnik zemljišča kot formalni udeleženec postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - načelo pravne varnosti - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča
Po ZVEtL-1 se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno, z učinki materialne pravnomočnosti, kar pomeni, da, upoštevaje subjektivne meje pravnomočnosti, udeleženci postopka nimajo pravdne poti. Pot pravde imajo na razpolago le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 61, 61/1, 63, 63/1, 302.
prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava - prerekanje prijavljene terjatve - odločanje o pravdnih stroških - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - identifikacija terjatve
Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga, temveč načelo krivde, katerega poseben izraz je določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084684
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - abstraktna nevarnost - narok v postopku zavarovanja terjatev - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - nesklepčnost trditev - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij
Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.
Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes - zavrženje tožbe - lovska zveza - stroškovna odločitev - povod za tožbo - okoliščine konkretnega primera - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Tožnik je zahteval razveljavitev sklepa občnega zbora tožene stranke in ponovno včlanitev. Pripoznava takega zahtevka pa ne nasprotuje niti moralnim niti prisilnim predpisom. Zato tudi ni podana očitana procesna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi izkazala, da je tožnika pozivala na predložitev potrebnih dokumentov, pa se ta na pozive ne bi odzival. Glede na opisane okoliščine primera pritožbeno sodišče šteje, da je tožena stranka dala povod za tožbo in zato ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP, ampak je tožena stranka tožniku dolžna povrniti pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - način izkazovanja zapadlosti terjatve - po zakonu overjena zasebna listina - dogovor
Za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Tudi v primeru dogovora gre za zasebno listino, ker gre v konkretnem primeru za dogovor, pa je bil dolžnik s tem, ko ga je sam podpisal, že po naravi stvari obveščen o zapadlosti terjatve, kar zadosti zahtevanim zakonskim kriterijem. Zakon poleg tega ne zahteva, da je dokazilo o zapadlosti datirano kasneje, kot je v njem navedena zapadlost terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085444
OZ člen 455. ZPP člen 110, 110/2.
prodajna pogodba - rok plačila - zapadlost plačila - plačilo kupnine - sočasna izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - valuta - dokaz z zaslišanjem strank - predložitev zdravniškega potrdila - predlog za podaljšanje roka - neopravičena odsotnost z naroka
Toženec je v predlogu za podaljšanje roka obvestil sodišče, da zdravniškega potrdila ni uspel pridobiti zaradi zdravniške stavke, kar je zunaj njegove sfere. Enak očitek uveljavlja tudi v pritožbi. Sodišče prve stopnje po njegovem mnenju ni postopalo pravilno, ker bi moralo glede na opisane okoliščine, na katere toženec ni mogel vplivati, na novem naroku toženca zaslišati. Pritožbeno sodišče temu očitku ne sledi. Toženec namreč niti ni pojasnil, ali si je sploh prizadeval pridobiti zdravniško potrdilo pri osebnem zdravniku, ki bi mu bilo zavrnjeno, kar bi lahko bil razlog izven njegove sfere, da ni mogel pridobiti zdravniškega potrdila. Sodišču zato, ker toženec ni dokazal opravičene odsotnosti z naroka, kjer bi moral biti zaslišan, ni bilo treba razpisati novega naroka za glavno obravnavo.
Sodišče prve stopnje je, ko se je sklicevalo na 455. člena OZ, le poudarilo, da če se v prodajni pogodbi stranki ne dogovorita drugače, velja, da je obveznost plačila kupnine zapadla že ob izročitvi blaga (sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine oziroma odložitev izročitve stvari do plačila kupnine). Ker je sama tožnica trdila, da je toženec v februarju 2022, ko je odplačal do takrat zapadli dolg, prosil za 30 dnevni rok plačila, tožnica pa se je s tem strinjala, je sodišče prve stopnje napravilo pravilen materialno pravni zaključek, da je bil med strankama dogovorjen 30-dnevni rok plačila. Dogovora med strankama o valuti plačila, in da terjatve sploh še niso zapadle v plačilo, toženec ni uspel dokazati.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 105, 105/1, 114, 114/1, 114/1-3, 294, 355, 355/2, 355/2-7, 355/2-9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21.
predračun stroškov stečajnega postopka - stroški upravitelja - tekoči stroški - občasni stroški - fiksni stroški - razlog podobnosti - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - exceptio illegalis
Stroški pisarniškega poslovanja po 21. členu Pravilnika se morajo neposredno nanašati na konkreten stečajni postopek. Takšni pa niso stroški amortizacije pritožničine pisarniške opreme ter stroški njene internetne povezave, računalniške opreme, ogrevanja, najema njene pisarne ipd., kot tudi ne stroški z zavarovanjem njene odškodninske odgovornosti. Ti stroški so fiksni, nastajajo neodvisno od obsega upraviteljevega dela, tako da niso neposredno povezani s konkretnimi postopki.