ZD člen 163, 214, 214/2. ZDKG člen 7, 7/2, 8. ZKZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delni sklep o dedovanju - vsebina sklepa - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža v denarju - sklep o dedovanju - razglasitev dedičev - nujni dedni delež - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Konkurenco izpolnjevanja zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije je treba vedno presojati v luči namena ZDKG, ki je ravno v tem, da se prepreči drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oz. kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, oz. da se ta dovoli le v izjemnih primerih, ko (zagotovo) nihče ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prevzemnika.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - aktivna legitimacija - sklep o prenosu terjatve
Ker ni z verjetnostjo izkazano prenehanje terjatve, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve iz pogodbe o prodaji poslovnega prostora, ki sicer (razen v smeri prenehanja) ni bila prerekana. Aktivno legitimacijo za tožbo pa je tožnica pridobila na podlagi sklepa o prenosu terjatve z njenega dolžnika nanjo, kar v postopku ni izpodbijano.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - zaupanje v zemljiško knjigo - status nepremičnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - nedovoljen predmet pogodbe - predmet izven pravnega prometa - ničnost pogodbe - predhodno vprašanje
Za odločitev o tožbenem zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine s priposestvovanjem glede na okoliščine konkretnega primera ni pravno pomembno, ali je sporno nepremičnino uporabljala izključno tožnica oz. njeni pravni predniki. Sporna nepremičnina namreč predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi in na tem zemljišču priposestvovanje ni mogoče. Glede na status sporne nepremičnine pa tudi ni bistveno, ali je bila tožnica med ugotovljeno dolgoletno izključno uporabo celotne nepremičnine dobroverna ter ali je toženec pridobil solastninsko pravico na nepremičnini v dobri veri in v zaupanju v javne knjige.
ZNP-1 člen 40, 42, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ponoven predlog - zavrženje predloga - povrnitev stroškov postopka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Pri odločitvi o stroških sodišče pravni standard prostega preudarka zapolni skozi tehtanje okoliščin primera (npr. razlogi za postopek, interes, premoženjsko stanje udeležencev, koristi otrok, varstvo koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, procesna racionalnost udeležencev, obseg stroškov, krivda, uspeh, naključje...), ki jih mora ovrednotiti v smislu pravičnosti.
pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo takse za pritožbo
Da je bila tožencu naknadno odobrena denarna socialna pomoč, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve o umiku pritožbe zaradi neplačila sodne takse ni pravno pomembno. Toženec je bil namreč do denarne socialne pomoči upravičen za obdobje po izteku roka za plačilo sodne takse za pritožbo.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - zapadlost odškodninske obveznosti - zamuda pri odškodninski obveznosti - zahteva za plačilo odškodnine - premoženjska škoda - neupravičena obogatitev - manjkajoča trditvena podlaga - nepoštenost pridobitelja
OZ v 165. členu določa nastanek škode kot trenutek zapadlosti odškodninske obveznosti. Vendar je obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti odvisna od zamude, in ne od zapadlosti, saj po 378. členu OZ zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. Zapadlost in zamuda nista identična pravna pojma. Po 299. členu OZ dolžnik pride v zamudo z izpolnitvijo obveznosti, v zvezi s katero rok ni določen, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali začetkom postopka za dosego izpolnitve zahteva izpolnitev obveznosti.
V primeru neupravičene obogatitve je pridobitelj dolžan plačati zamudne obresti od dneva prejema le, če je bil nepošten.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 285.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - procesni pobotni ugovor - uveljavljanje pobotnega ugovora - nastanek taksne obveznosti za ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - v pobot uveljavljana terjatev - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu
ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavlja tožeča stranka z dajatvenim denarnim zahtevkom, tj. 53.525,19 EUR, nima odločilne teže.
Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obstoj utemeljenega suma - utemeljen sum - anonimna izjava
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je dokazno gradivo, ki je priloženo vloženemu obtožnemu predlogu, treba presojati ne po načelu proste presoje dokazov, pač pa le v okviru vprašanja, ali zadostuje za sklepanje na takšno stopnjo verjetnosti, ki omogoča nadaljnji postopek. Čeprav je prvostopenjsko sodišče upravičeno opozorilo na šibkejšo dokazno vrednost izjav anonimnih oseb, je napačno ugotovilo, da te v predmetni zadevi predstavljajo ključno obremenilno gradivo, katerega zaradi njegove očitne nezanesljivosti pri dokazni presoji sploh ni mogoče upoštevati. Pri materialnem preizkusu vloženega obtožnega predloga je sodišče prve stopnje dolžno vzeti v obzir vse podatke, ki se v spisu nahajajo, in jih oceniti v smislu, ali skupaj kažejo na konkretnega storilca določenega kaznivega dejanja ali pač ne, pri čemer ne sme zanemariti niti podatkov, katere so v predkazenskem postopku policiji domnevno dale anonimne osebe.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo kazenski zakon in kvalifikatorno obliko izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja, to je grdega ravnanja, pravilno opredelilo kot ravnanje, ki pomeni fizični napad zoper drugega in po svojih posledicah (prizadetost telesne ali psihične celovitosti) presega realno razžalitev (injurijo) in hkrati ne dosega lahke telesne poškodbe; v tako definicijo pa upravičeno umestilo obdolženčev udarec, usmerjen v obraz oškodovanca, s posledico nastanka površinske poškodbe skalpa in otekline.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00086497
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-5, 159, 163, 163/4. ZPrCP člen 35, 35/5.
hitri postopek o prekršku - izdaja plačilnega naloga - opis prekrška - prekoračitev zahtevka - objektivna identiteta - dejanje ni dokazano
Ker prekrškovni organ storilcu ni očital načina uporabe mobilnega telefona, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodišče prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška iz plačilnega naloga, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je glede na določbo 159. člena ZP-1 podvržen uradnemu preizkusu.
Pritožbeno sodišče je izhajalo iz v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in iz dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo za dokazana, ta dejstva pa ne dokazujejo očitka iz plačilnega naloga, zaradi česar je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085846
DZ člen 100. ZNP-1 člen 19, 80, 85, 85/3.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca - postopek za razvezo zakonske zveze - odločanje o zahtevku - pravdni postopek - nepravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
O predlogu za preživljanje zakonca, podanem v postopku za razvezo zakonske zveze, se odloča v istem postopku, torej po pravilih nepravdnega postopka, ki velja za razvezo zakonske zveze.
pravica do vpogleda v spis na sodišču - opravičen interes - dovolitev vpogleda v sodni spis - vpogled v drug sodni spis - pregledovanje spisa - zastopanje stranke brez pooblastila - sodna poravnava - odsotnost pooblastila
Pritožnica ima pravico vpogledati v dokumentacijo spisa, ki se nanaša na njeno pravno prednico B. A., to je kopijo pooblastila B. A. z dne 5. 3. 1999 s podatkom, kdaj je bilo to posredovano sodišču prve stopnje. S posredovanjem teh podatkov ne bo prekomerno poseženo v pravice in koristi pravdnih strank, saj gre za zelo omejen obseg podatkov, ki ne vključujejo nobenih osebnih ali občutljivih informacij.
ZDru-1 člen 1, 1/2, 9, 9/3, 13, 13/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
društvo - nadzor - razrešitev - skupščina - statut društva - zakonitost sklepa o razrešitvi
Sklep o razrešitvi kolektivnega organa (nadzorni odbor), ki ga sprejeme za to pristojen organ (skupščina) na način in po postopku, ki je urejen v temeljnem aktu društva (statut), ni nezakonit.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago za odločitev o stroških postopka opredelilo prvi odstavek 158. člena ZPP, v skladu s katerim mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila; ter 157. člen ZPP, po katerem mora v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, tožnik povrniti njene pravdne stroške. Toženec da povod za tožbo, ko tožnik na podlagi njegovih ravnanj pred pravdo upravičeno sklepa, da bo za varstvo njegovih pravnih interesov potrebna sodna intervencija. Za odločitev o stroških postopka po umiku tožbe in ustavitvi postopka ni pravno odločilno, ali je bil oziroma bi bil tožbeni zahtevek utemeljen.
Toženca sta se sprva zahtevku upirala, nato pa sta najprej sama odpovedala najemno pogodbo in pripoznala tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe ter s potekom odpovednega roka prostovoljno izročila nepremičnino tožnici. S takšnim ravnanjem sta izpolnila vse, kar je tožnica uveljavljala s tožbenim zahtevkom; tožnica je v celoti dosegla s tožbo zasledovani cilj in izgubila pravni interes za nadaljnje vodenje postopka.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - parkirišče - delitev - dovozna pot - služnostna pravica hoje in vožnje - izvedensko mnenje - prekluzija - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - urbanizem - obveščanje sodišča - poziv k udeležbi - seznanitev s procesnim gradivom
Pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča znotraj večjega stanovanjskega naselja je potreben celovit pristop, ne parcialno urejanje prostorske situacije v naselju. Takšen pristop narekuje vključenost vseh potencialno prizadetih skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov v postopek. Delitev parkirišč, ki so bila načrtovana in izvedena za vse stavbe v naselju (smiselno tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1), predpostavlja, da so v postopek vključeni vsi, ki jih takšna delitev zadeva.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - presoja pogojev - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - paranoidna shizofrenija
S pomočjo izvedenke je sodišče ugotovilo, da pritožnik v posledici bolezenskega stanja, ki ga ne more obvladovati, ogroža svoje življenje in zdravje, saj bi se ob veličinskih in religioznih blodnjah ter prepričanju, da je angel, lahko ogrozil v prometu ali pri drugih aktivnostih. Poleg tega ga ogroža tudi opustitev jemanja zdravil, kar vodi v kronifikacijo bolezni, nepovratne strukturne spremembe v možganih, ki povzročijo kognitivni upad, hud funkcionalni upad in osebo povsem invalidizirajo. Te posledice ustrezajo pojmu "hudega ogrožanja zdravja" iz 1. točke 39. člena ZDZdr. Izvedenka je nadalje ugotovila, da pritožnik zaradi narave svoje bolezni v sedanji akutni fazi psihoze za pravno upoštevno odklonitev zdravljenja ni sposoben. Zaradi nekritičnosti do narave svoje bolezni (med drugim je izjavil, da je "že porihtan, samo zdravila morajo iti ven") druge oblike zdravljenja (na primer ambulantno) ne pridejo v poštev.
Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.
pogodba o finančnem leasingu - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - pravna narava pogodbe - obrok leasinga - nadomestilo za uporabo - prodaja na obroke - prodaja z lastninskim pridržkom - enostransko odstopno upravičenje - odpoved pogodbe - predčasno prenehanje pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu upravitelja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.