DZ člen 189, 190, 196. ZIZ člen 53, 54, 273b. ZNP-1 člen 52.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - dopustnost ugovora zoper začasno odredbo - čas veljavnosti začasne odredbe - pravni interes - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - prešolanje - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje učenca na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov - preživninska obveznost staršev - preživnina - potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - nezaposlenost starša - zaslišanje nasprotnega udeleženca - varstvo osebnih podatkov - delna sodna poravnava
Preživninska obveznost do mladoletnih otrok predstavlja naravno in strogo obveznost, ki od staršev terja, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za pridobitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila zadovoljevanje potreb otrok in njihov zdrav razvoj. To pa pomeni, da se pri oceni pridobitne zmožnosti ne upoštevajo le zagotovljeni prihodki, temveč vsi prihodki, ki jih je preživninski zavezanec glede na izobrazbo, poklic, starost, zdravstveno stanje in delovno zmožnost sposoben doseči, pa tudi vsi drugi možni finančni viri.
pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zamuda zakonskega roka za vložitev zahtevka - dejanske ovire - za odločitev relevantne okoliščine - sklenitev zakonske zveze - dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ne glede na to, ali so nasprotni udeleženci zanesljivo ali nezanesljivo vedeli, da ima pokojni še eno hčer, rok za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva ne more biti daljši ali celo neomejen. Pravice do izvora ni mogoče uveljavljati časovno neomejeno.
motenjski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - motilno dejanje - voda - zdravstvene težave
Ocena sodišča prve stopnje, da je začasna odredba še vedno potrebna in ni podlage za njeno razveljavitev, četudi je toženec po izdaji začasne odredbe ravnal v skladu z njo, ne prepriča, saj toženec trdi, da do zatrjevanega motilnega dejanja sploh ni prišlo. Razlog, da je tožnica po izdaji začasne odredbe imela na voljo toplo vodo, pa je v tem, da topla voda takrat ni bila porabljena s strani drugih uporabnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00087770
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 44, 44/3, 45, 52, 52/1, 53. ZNP člen 33, 33/2. ZDen člen 88. ZZK-1 člen 11, 11/2, 14, 14/3, 15b. SPZ člen 11, 11/2, 105, 105/5, 107, 107/1, 127a, 127b, 271, 271/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 355/2.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - lastninska pravica tretjih oseb na podržavljenem zemljišču - nedoločen in nejasen izrek - solastnina - vpis stavbe in njenih delov v zemljiško knjigo - povezane nepremičnine - denacionalizacija - denacionalizacijska odločba - ničnost upravne odločbe - prekinitev postopka - zakonita stavbna pravica - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - dobrovernost
Če gre za pripadajoče zemljišče k določeni stavbi, vpis solastnine v korist poimensko določenih predlagateljev na tem zemljišču ni mogoč.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pretekla raba zemljišča - izključna raba - namembnost zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - urbanistični red - javna pohodna površina - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe v pomenu ZVEtL-1.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - ugotovitev in varovanje pravic strank - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - novi dedič - napotitev dediča na pravdo
Zapuščina pa je bila izročena Občini X., ker je dedinja C. C. sporočila, da se ne priglaša k dedovanju in da zneska, ki ga terja Občina X. iz naslova plačila stroškov institucionalnega varstva v valoriziranem znesku 16.343,32 EUR ni pripravljena plačati. Zapuščinski postopek po B. B., v katerem pritožnica ni sodelovala, je bil s tem pravnomočno končan. Posebnega sklepa, s katerim bi sodišče prve stopnje ugotovilo dediče, v obravnavani situaciji ni bilo treba izdati. Z obvestilom pritožnice z dne 16. 9. 2024, da je dedinja po zapustnici, ki ni bila obveščena o predmetnem zapuščinskem postopku in v njem ni sodelovala, je zato je nastopila situacija iz 223. člena ZD.
stečajni postopek - splošna razdelitev stečajne mase - ugovor zoper načrt razdelitve - zavrženje ugovora - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - stroški stečajnega postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - upniki stroškov stečajnega postopka
Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. V takšnem primeru, kot je obravnavani, pritožnik nima procesne legitimacije upnika. Sodna praksa je glede tega vprašanja jasna in enotna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087616
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. ZVPot člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. OZ člen 88, 88/1, 371, 372. URS člen 2, 22, 23, 155. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - sodna praksa Vrhovnega sodišča - precedenčni učinek - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - upoštevanje določil ugodnejšega zakona - jasnost pogodbenih določil - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - povprečni potrošnik - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Tako standard pojasnilne dolžnosti kot merilo dobre vere sta v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja objektivna. Gre za vprašanje, ali je ponudnik podal pojasnila skladno s profesionalno skrbnostjo. Subjektivni odnos banke do manjkajočih oziroma nerazkritih informacij v tem kontekstu ni pomemben. Za zaključek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in odločitev o ničnosti kreditne pogodbe zato ni pomembno, konkretno s kakšnimi informacijami je toženka razpolagala ter ali je tožnici zavestno in namerno prikrivala relevantne informacije in na ta način tudi v subjektivnem smislu ravnala slaboverno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087487
ZD člen 203, 203/2.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - zapuščinska obravnava na predlog dedičev glede premičnega premoženja - dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - odsotnost opozorila na posledice zamude - predmet dedovanja - ustavitev zapuščinskega postopka
Pritožbene navedbe o obstoju premoženja so nove, a so glede na to, da zapuščinski postopek (s ciljem ugotoviti vsa za dedovanje pomembna pravna razmerja) teče po uradni dolžnosti, upoštevne.
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine - položitev kupnine - oprostitev položitve kupnine - prevzem dolga - sporazum o prevzemu - kupec kot z upnikom povezana oseba
O predlogu po drugem in tretjem odstavku 173. člena ZIZ je potrebno odločiti s sklepom, s katerim sodišče odloča, ali se predlagani sporazum med kupko nepremičnine in zastavno upnico iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in se za prevzeti dolg (kolikor bi upnici pripadlo v izvršilnem postopku) zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji. Sklenjen sporazum ne sme vplivati na dolžnikov položaj tako, da bi bil ta (obseg poplačila) slabši, kot če sporazuma ne bi bilo.
Če dosežena kupnina ne zadošča za popolno poplačilo terjatve upnika, ki je nepremičnino kupil, se ne glede na dejansko višino kupnine šteje, da je bil ta upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Namen zakonodajalca je bil, da se prepreči, da upnik, ki je kupil nepremičnino za znižano vrednost, obdrži še celoten preostanek terjatve do dolžnika.
URS člen 22. ZDZdr člen 2, 2-3, 30, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 40, 52, 53, 55, 55/2, 55/3, 68. ZPP člen 7, 8.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - izvedenec psihiatrične stroke - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - pojem duševne motnje - zdravljenje v nadzorovani obravnavi
Pojem duševne motnje je pravni pojem, ki ga mora sodišče napolniti glede na strokovna pojasnila medicinske stroke, ker samo nima znanja za prepoznavanje bolezenskega stanja pri spremembah v vedenju in čustvovanju osebe.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 34a. ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 436, 436/2.
izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah
Taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe. Ker je tožena stranka dne 20. 2. 2025 vložila pravočasno pritožbo zoper II. točko izreka sklepa z dne 6. 1. 2025, je ob vložitvi pritožbe nastala njena taksna obveznost za pritožbeni postopek, zato ugovor, da taksna obveznost ni nastala, ni utemeljen.
stečaj pravne osebe - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Za presojo pritožničine odgovornosti ni pravno relevantno ponavljanje očitkov na račun B. B., kasnejšega direktorja stečajnega dolžnika. Z navedbami, da se je finančno stanje stečajnega dolžnika močno poslabšalo po njenem odstopu z mesta direktorice, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Za njeno odgovornost zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da kot nekdanja direktorica stečajnega dolžnika ni najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložila predloga za začetek stečajnega postopka, s čemer je kršila svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Ta kršitev je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pred nastopom insolventnosti namreč dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnica pa ni ne trdila ne dokazovala, da bi se premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagala začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
Sodišče prve stopnje je pri presoji prezrlo dejstvo, da sta tožnici soupravičenki iz istega materialnopravnega razmerja. To pomeni, da sta materialni sospornici in ju pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Drugi odstavek 14. člena ZST-1 namreč določa, da če izroči vlogo skupaj več oseb, pa je za eno izdan sklep o oprostitvi plačila takse, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih materialnega sosporništva.
Odpoved trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je že po splošnem pravilu v dispoziciji strank (prvi odstavek 333. člena OZ) in tako je tudi pri mandatu, saj lahko prevzemnik naročilo odpove kadarkoli (razen ob neprimernem času; prvi odstavek 783. člena OZ). Takšna je tudi vsebina konkretnih pogodbenih razmerij med upniki (uporabniki plačilnih storitev) in banko, ki slednjo upravičuje do odpovedi pogodb brez krivdnih razlogov z ustreznim odpovednim rokom. Vsebina pravice do enostranske odpovedi pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je prav v tem, da lahko pogodbena stranka, ki je ne veže kontrahirna dolžnost, načeloma prosto izbira, ali bo v pogodbenem razmerju še vztrajala ali ne, neodvisno od (morda tudi zglednega) ravnanja nasprotne stranke. Ta odločitev je pridržana le njej in je tudi ni dolžna posebej utemeljevati.
Banka, ki je z uporabniki sklenila trajna pogodbena razmerja za nedoločen čas, jim jih zato lahko odpove tudi brez krivdnih razlogov, vendar mora nato še naprej izvajati storitve po pogodbah o plačilnih storitvah, in sicer za tiste uporabnike, ki nimajo drugih računov, oziroma vse dokler ti uporabniki nimajo možnosti skleniti pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Dolžnost banke iz tretjega odstavka 783. člena OZ torej ni neomejena in lahko po določenem času ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51. ZSICT člen 45, 45/4.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica do plačila - višina plačila - višina nagrade izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - rast cen - inflacija - sprememba vrednosti točke
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila „možna,“ nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika. Drugačna razlaga 51. člena Pravilnika bi vodila k neenaki obravnavi izvedencev.
spor majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov - nakup kurilnega olja - aktivna legitimacija za izterjavo stroškov obratovanja - etažni lastniki kot stranka postopka - udeležba vseh etažnih lastnikov - upravnik - nakazilo na račun upravnika - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - nesklepčnost zahtevka - višina terjatve - ključ delitve stroškov - delitev stroškov med etažnimi lastniki - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - materialno procesno vodstvo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti
Če bi tožniki pravilno postavili zahtevek, s katerim bi zahtevali plačilo vtoževanega zneska za vse etažne lastnike na račun upravnika, bi bil ta sklepčen do te mere, da bi sodišče lahko v nadaljevanju ugotavljalo višino terjatve, to je ali je izkazan ključ delitve ter ali je morebiti utemeljen toženkin pobotni ugovor.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087130
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2.
pogodba o upravljanju - skupni deli stavbe - zakonske dolžnosti upravnika - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije
Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - zavrnitev predloga - ožji družinski člani - opredelitev nasilja v družini - stopnja konflikta - izkazovanje ogroženosti - ekonomsko nasilje - neizkazanost
Nobenega dvoma ni, da je bilo obnašanje nasprotnega udeleženca nedopustno. To priznava tudi sam. Vendar pa se sodišče prve stopnje pravilno ni omejilo na izolirano vrednotenje reakcije nasprotnega udeleženca in tehtanje teže izrečenih besed obeh udeležencev, temveč je vedenje nasprotnega udeleženca presodilo v luči celotnega dogajanja, tudi siceršnjega odnosa udeležencev. Ob tem je utemeljeno ugotovilo, da sta k dogodku prispevala oba udeleženca. Predlagateljica je to storila s predhodno grdim obnašanjem do nasprotnega udeleženca, ki je posledica nestrinjanja z njegovo partnerko, ter s svojim odzivom na njegovo namero, da priklopi stikalo za toplo vodo, ko mu je zabrusila, naj se tušira z mrzlo vodo in naj izgine v stanovanje. Nasprotni udeleženec je to storil s predhodno zadirčnim vedenjem do predlagateljice, ter s pretirano, žaljivo in nasilno reakcijo na predlagateljičine besede. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dogodek z dne 13. 8. 2024 predstavlja enega od mnogih, običajno sicer manj intenzivnih konfliktov udeležencev, ki so posledica preteklih zamer iz medsebojnega osebnega in poslovnega odnosa. K tem konfliktom prispevata oba, v njih enakovredno sodelujeta oba, očitno pa je vanje vpletena tudi hči oziroma sestra udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087013
KOP člen 31. DZ člen 136, 151, 161. ZOsn člen 45, 45/1, 48, 48/1.
šolanje - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepis na drugo šolo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - vpis otroka v osnovno šolo - soglasje staršev
V skladu s pravili iz 151. člena DZ starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen), izvajata oba starša sporazumno, če se ne sporazumeta, pa jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD oz. mediatorji. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.