ZD člen 63, 64, 74, 74/1, 210, 212, 212-1, 213, 213/1. ZPP člen 7, 215.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - ugovor neveljavnosti - trditveno in dokazno breme - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - stroški v zapuščinskem postopku
Trditveno in dokazno breme za ugovor neveljavnosti oporoke je na dediču, ki se na neveljavnost oporoke sklicuje in ne stvar zapuščinskega sodišča, da jih z zaslišanjem prič išče in ugotavlja samo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087423
ZPP člen 314, 314/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 6. ZPotK člen 21, 21/3.
delna sodba - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - opustitev pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ugovor zastaranja - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - načelo dobre vere in poštenja - slaba vera banke - retroaktivnost - novejša sodna praksa - novejša sodna praksa SEU
Toženka se je že med postopkom opredeljevala do drugačne razlage pravne podlage, ki jo je vzpostavila nova sodna praksa. Zato se na neobrazložen odstop od sodne prakse, ki jo je poznala, se do nje opredeljevala, se je o njej tudi sama izjavila, ne more sklicevati. Konkretni primer namreč ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov iz sodne prakse, v katerih je bilo na podlagi ugotovitve o nepoštenosti pogodbenega pogoja zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti ugodeno zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnih poslov.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - dokaz zapadlosti terjatve - kvalificirane listine - zapisnik o sodni poravnavi - predčasna dospelost terjatve - negativna dejstva
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče dovoliti izvršbo za izterjavo celotne glavnice v znesku 3.700,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 21. 12. 2024 do plačila, saj upnik predčasne zapadlosti celotne terjatve ni dokazal na zakonsko predpisani način. To je z javno listino, s po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno sodno odločbo, glede na to, da navedeni datum predčasne zapadlosti celotne glavnice ne izhaja že iz samega zapisnika o poravnavi.
V predmetni zadevi gre za izvršilni postopek, ne za pravdni postopek, in sicer za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave. Za to vrsto izvršilnega naslova pa ZIZ v 20. členu povsem jasno določa način dokazovanja zapadlosti terjatve, ko ta ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, in sicer izključno s kvalificirano listino. Navedeno velja tudi za primere t. i. negativnih dejstev. Takšna ureditev je tudi razumljiva, glede na to, da je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje spornih dejstev v zvezi z vprašanjem, ali je terjatev sploh že zapadla. To je stvar pravdnega postopka, če zapadlost ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, oziroma če upnik ne razpolaga niti z javno ali s po zakonu overjeno listino, ki dokazuje predčasno zapadlost celotne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086907
ZPND člen 22a, 22a/8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - prosti preudarek - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno okoliščino upoštevalo nepotrebnost postopka, ker nasilje ni bilo izkazano, pač pa gre za spor glede vzgoje in varstva nad drugo predlagateljico. To je v konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča pomembna okoliščina, saj postopek po zakonu, katerega namen je ščititi žrtve družinskega nasilja, ni namenjen urejanju družinskih razmerij, denimo v primeru spora o vzgoji in varstvu mladoletnega otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087440
ZIZ člen 272, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 38.
dolgoročni kredit v CHF - hipoteka na nepremičnini - ugovor zoper začasno odredbo - zavrnitev ugovora - pojasnilna dolžnost banke - ničnost kreditne pogodbe - težko nadomestljiva škoda - predpostavke za izdajo začasne odredbe - sodna praksa - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage prava EU - predlog za prekinitev postopka - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije
Osrednje vprašanje je, ali je v obravnavani zadevi z vidika prvega odstavka 6. člena in prvega odstavka 7. člena Direktive 93/13 dopustno upoštevanje sodne prakse slovenskih sodišč o omejujoči razlagi zakonskih določb o predpostavkah za izdajo ureditvene začasne odredbe, predvsem glede verjetne izkazanosti težko nadomestljive škode in reverzibilnosti.
Povzetek ključnih razlogov sodbe SEU C-287/22 utemeljuje nikalen odgovor na navedeno vprašanje. Enak odgovor izhaja tudi iz nedavno sprejete sodbe SEU C-324/23. V njej je ponovljeno, da mora postopek za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja omogočiti, da se vzpostavi pravni in dejanski položaj potrošnika, kot da nepoštenega pogoja ne bi bilo, in dodano, da nacionalna ureditev ne more (ne sme) spremeniti vsebine tega varstva. Iz sodb SEU tako izhaja decidirano stališče, (1) da ni dopustna taka razlaga nacionalnega prava, ki ne omogoča začasne odložitve plačevanja kreditnih obrokov, kadar je taka odložitev potrebna za zagotovitev polnega učinka sodbe o ničnosti kreditne pogodbe, in (2) da je polni učinek sodbe tak, ki v največji možni meri približa potrošnikov položaj tistemu, v kakršnem bi bil, če pogodbe ne bi sklenil, to pa je mogoče zagotoviti le na ta način, da se zadrži plačevanje obrokov, ki presegajo posojeni znesek. Jasno zavzeto je bilo tudi stališče, da negativen vpliv nadaljnjega plačevanja obrokov na siceršnji premoženjski položaj potrošnika lahko zadostuje, vendar pa nujnost začasnega varstva ni omejena na to situacijo. Ožja razlaga 272. člena ZIZ, za katero se zavzema pritožnica, bi bila torej v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena in prvim odstavkom 7. člena Direktive 13/93 ter zagotovilom visoke ravni varstva potrošnikov, določene v 38. členu Listine EU o temeljnih pravicah.
določitev stikov med staršem in otrokom - obseg stikov - stiki med očetom in otrokom - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja. Zato je prav in pomembno, da stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom niso preveč omejeni (denimo samo na popoldansko druženje), saj samo tako omogočajo ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem največjo otrokovo korist, krepijo pa tudi občutek odgovornosti nerezidenčnega roditelja in njegove sposobnosti, da v različnih situacijah kompetentno poskrbi za svojega otroka, kar je tudi njegova primarna dolžnost.
DZ člen 7, 142, 142/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
začasen odvzem otroka - določitev stikov z otrokom - stiki otroka s sorodniki - teta - pravica do družinskega življenja - največja korist otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Odnos med teto in nečaki je po naravi drugačen od odnosa med starši in otroki. Zato z vidika pravice do družinskega življenja, ki jo varuje 8. člen EKČP, na splošno zahteva manjšo zaščito.
Država, ki je otroke staršem odvzela in jih namestila v zavod oziroma rejniško družino, ima dolžnost, da takoj, ko je to izvedljivo, zagotovi pogoje za združitev družine. Koristnost stikov otrok z drugimi osebami, ki niso starši, je potrebno zato presojati v luči izrečenih ukrepov za varstvo koristi otrok.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00088492
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 3/1, 5, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/1-a. KOP člen 3. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 23, 24.
postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - protipraven odvzem otroka - mednarodna ugrabitev otrok - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - vrnitev otroka v državo izvora - zavrnitev predloga - prebivališče otroka - začasno prebivališče - otrokovo običajno prebivališče - Republika Slovenija - tuja država - ustni dogovor - soglasje staršev - selitev v tujino - sprememba - vključitev otroka v vrtec - vpis otroka v osnovno šolo - obiskovanje staršev - družina - pravica do skrbi za otroka - največja korist otroka - javni interes - načelo hitrosti v nepravdnem postopku - prepričljiva dokazna ocena - pavšalni pritožbeni očitki - Bruseljska uredba
V obravnavanem primeru je zadržanje otrok v Sloveniji in njihova vključitev v tukajšnje okolje posledica voljne odločitve staršev. Predlagatelj je privolil (kar izhaja iz številnih dejanj), da otroka za nedoločen čas bivata v Sloveniji, zato njegova pravica do skrbi zanju, ki vključuje tudi pravico do določitve kraja prebivališča otrok in pravico do stikov, ni bila kršena (3. člen v zvezi s 5. členom Haaške konvencije).
DZ člen 185, 186, 199. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 41, 41/2. ZMZPP člen 48, 48/1, 48/2.
plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - dolžnost preživljanja staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugovor mednarodne nepristojnosti - nepristojnost sodišča - pravica do izjave - odločba centra za socialno delo - izvršilni naslov - ista pravna podlaga - različna dejanska podlaga
Zadevna odločba, s katero je oče toženk oproščen plačila stroškov institucionalnega varstva v določeni višini in s katero je ugotovljena višina prispevka toženk, ni upravno izvršilni naslov, na podlagi katerega bi tožnik od toženk lahko terjal plačilo. Če bi bila, bi bila pričujoča tožba odveč in zato nedopustna. Predmet odločbe CSD je odločitev o zahtevi upravičenca (očeta toženk, ki ga je tožnik sprejel v oskrbo) do delne oprostitve plačila socialnovarstvene storitve, oziroma, gledano z druge strani, zahteve, naj se del oskrbnine plača iz javnih sredstev. Ker je višina oprostitve oziroma prispevka iz javnih sredstev odvisna od premoženjskega položaja oskrbovane osebe in drugih oseb, ki so zavezane prispevati k preživljanju te osebe, je v odločbi CSD ugotovljeno tudi, kolikšen je prispevek drugih zavezancev (v našem primeru toženk). Toda odločba CSD toženkama ne nalaga, da morata tožniku kot izvajalcu institucionalnega varstva plačati določen znesek in ni izvršilni naslov, na podlagi katere bi lahko zavod, ki izvaja institucionalno varstvo, terjal plačilo od oseb, ki jih je CSD upošteval pri odločanju o višini prispevka iz javnih sredstev. Odločba CSD sama zase namreč ne vzpostavlja pravnega razmerja med zavodom in osebo, ki je dolžna prispevati k preživljanju oskrbovanca.
URS člen 2, 32, 32/1, 35, 51, 51/1, 54, 54/1, 74, 74/1, 120, 125, 125/2, 153. OZ člen 10, 131, 131/1, 147, 147/1, 179, 179/1. ZS člen 3, 3/1. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 7, 7/1, 7/4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.
usklajenost pravnih aktov - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon - krivdna odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec
Zaposleni pri pravni osebi zasebnega prava ne ravna protipravno, če upošteva veljaven prisilni podzakonski predpis, tudi če bi bilo pozneje presojeno, da je bil predpis protiustaven.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - način pridobitve lastninske pravice - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba kriterijev - obseg pripadajočega zemljišča - vsebina upravnih aktov - urbanistični red - stavba, zgrajena pred drugo svetovno vojno (predvojna stavba) - objekt zunanje ureditve - pomožni objekt - stanovanjska stavba - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga
Pritožbi neutemeljeno očitata neuporabo kriterijev, ki so v zakonu navedeni le primeroma in sodišče niti ni dolžno uporabiti vseh.
ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 452, 452/1, 453, 454, 458, 458/1. ZARSS člen 15, 15/2.
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - spor majhne vrednosti - rok za odgovor na tožbo - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
V skladu s prvim odstavkom 452. člena ZPP v postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni. ZPP izjem ne predvideva. Osem dnevni rok v postopku v sporu majhne vrednosti je izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Vsebina 452. člena ZPP je tudi izraz načela pisnosti in zaostrene prekluzije glede navajanja dejstev in dokazov v postopku v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje zato vloge toženca, ki jo je vložil izven navedenega roka in v kateri je podal zahtevo za izvedbo naroka in mediacije, utemeljeno ni upoštevalo (453. člena ZPP).
vrnitev posojila - obstoj dolga - izpolnitev obveznosti - vračilo posojila - neizkazanost - celovita dokazna ocena - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - obligacijsko razmerje
Zastaralni rok, ki ga določa 94. člen Zakona o dedovanju med dedičem in volilojemnikom, ni pomemben v pravdi, v kateri odloča sodišče o izpolnitvi obveznosti zapustnikovega posojilojemalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00088372
ZGD-1 člen 263, 263/4. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 302.
tožba za plačilo odškodnine - opustitev dolžnega nadzora - upnik družbe - zakoniti zastopnik družbe - ponovni postopek - valutno trgovanje - kolizijska pravila - uporaba slovenskega prava - načelo neposrednosti - branje zapisnika o zaslišanju - dolžna skrbnost - zakonske zamudne obresti
Toženec ne odgovarja (družbi, in posledično tožniku kot njenemu upniku), ker je izbral slabega strokovnjaka (trgovalca), pač pa, ker ga ni ustrezno nadziral (culpa in vigilando) in ni zagotovil mehanizmov v "svoji" družbi, ki bi zagotovila spoštovanje pogodbenih zavez, ki jih je družba prevzela.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - načelo ekonomičnosti - odločanje na podlagi pisnih dokazov - odločanje brez razpisa naroka - pogoji za odločitev brez naroka - opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka - pomoč prava nevešči stranki
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti je mogoče meritorno odločanje tudi brez razpisa glavne obravnave, če dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno, pa tudi če je dejansko stanje sporno, če ugotovi, da je o spornih dejstvih mogoče odločiti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Sodišče je v konkretnem primeru izdalo sodbo brez razpisa naroka v skladu z načelom ekonomičnosti, čeprav je tožnica zahtevala izvedbo naroka, in po ugotovitvi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov. Ker toženec, na katerem je bilo dokazno breme o zatrjevanem dejstvu, da je bilo ustno dogovorjeno, da tožnica v pogodbo o potovanju brezplačno vključi zavarovanje rizika odpovedi, razen predloženih pisnih dokazov ni predlagal ničesar drugega, na naroku pa bi bil za predlaganje drugih dokazov že prekludiran, bi bila izvedba naroka nepotrebna in v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka ter v ničemer ne bi spremenila rezultata postopka. Sodišče je za ugotavljanje vsebine spornega dogovora imelo na voljo listinske dokaze, zato je, upoštevajoč trditve pravdnih strank, o spornem dejanskem stanju odločalo na podlagi predloženih pisnih dokazov.
Izvršitelj mora prevzeti prostovoljno gotovinsko ali brezgotovinsko plačilo od dolžnika ali druge osebe, ki plača zanj, in je za to opravilo v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tudi predvideno plačilo nagrade v višini 50 točk. Res pa je, da je treba pravico izvršitelja do plačila nagrade za prejem takšnega plačila in pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki s takim prevzemom gotovine nastanejo, presojati z vidika zahteve, da mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer, med drugim, dolžniku ne sme povzročiti nepotrebnih stroškov.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem osebe v varovani oddelek - načelo oficialnosti - zaslišanje izvedenca - poseg v osebno svobodo - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Pritožba pravilno izpostavlja na eni strani izvedenčeve ugotovitve o časovni pomanjkljivi orientiranosti ter situacijski in krajevni orientiranosti s pomočjo, na drugi strani pa neposredna zapažanja sodišča prve stopnje ob zaslišanju nasprotnega udeleženca, ki je na postavljena vprašanja odgovarjal logično, orientirano in prepričljivo. Res je, da udeleženci niso predlagali neposrednega zaslišanja izvedenca oz. njegove prisotnosti ob zaslišanju nasprotnega udeleženca, a vendar bi zaradi odprave opisane nejasnosti in spričo posebnosti nepravnega postopka, kjer je bolj poudarjeno načelo oficioznosti, ter končno tudi zaradi intenzivnosti posega v osebno svobodo, ki ga pomeni sprejem osebe v oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, sodišče moralo po uradni dolžnosti zaslišati izvedenca. Če je bil izvedenec na naroku, bi ga lahko sodišče pozvalo, da bi neposredno podal mnenje, o orientiranosti nasprotnega udeleženca oz. pojasnil le-to v primerjavi s tisto, ki je bila ugotovljena, ko je sam opravil z njim razgovor.
Ker gre pri sprejemu osebe v oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve za resen poseg v osebno svobodo posameznika, za tak poseg ne zadošča obstoj kakršnekoli nevarnosti, ampak mora biti izkazana resna nevarnost, kar pa pomeni obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe.
Ogrožanje lastnega življenja ali povzročanje hude škode lastnemu zdravju ali premoženju ne more opravičiti prisilne hospitalizacije. Odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, četudi bo zato ogroženo bolnikovo življenje ali zdravje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00086821
KZ-1 člen 73, 73/1. ZPP člen 450b, 450b/1, 450b/2.
sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov
Upoštevanje volje strank glede tistih vprašanj, ki so nedvomno predmet sporazuma o priznanju krivde, ne pomeni, da vsebina sporazuma omejuje odločanje sodišča o vprašanjih, ki ne smejo biti predmet sporazuma o priznanju krivde (drugi odstavek 450.b člena ZKP), ali o vprašanjih, ki bi lahko bila predmet sporazuma, pa niso (prvi odstavek 450.b člena ZKP).
Ob predpostavki, da dogovarjanje o neobveznih varnostnih ukrepih sploh ni možno, že po jezikovni razlagi prvega odstavka 450.b člena ZKP, v odločbi o odvzemu predmetov že pojmovno ne more iti za dopolnjevanje volje strank sporazuma.
uvedba preiskave - subsidiarni kazenski pregon - oškodovanec kot tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo - dokazi za utemeljen sum
Preiskava se uvede, ko je že podan utemeljen sum, da je znana oseba storila kaznivo dejanje in ne, da bi z uvedbo preiskave šele zbirali dokaze za očitke (zatrjevanja), ki jih ob odločanju za uvedbo preiskave ne podpira noben dokaz.
Subsidiarni kazenski pregon je mogoče prevzeti le za isto dejanje oziroma isti historični dogodek, glede katerega je državni tožilec zavrgel ovadbo ali odstopil od kazenskega pregona.
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 157. člena ZPP. Tožnica je toženko z opominom pred tožbo pozvala, naj ji plača za parkiranje, in bi bila toženka, če bi dvignila pošto, seznanjena s terjatvijo. Razloga za to, da ni dvignila pošte, toženka ni navedla. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da bo dvignil nanj naslovljeno priporočeno poštno pošiljko, zato dejstvo, da toženka pošte z opominom pred tožbo ni dvignila, ne more biti njej v korist. Pravilno je ravnanje upnika, da v primeru, ko se dolžnik ne odzove na poziv za plačilo, sproži sodni postopek. In tako je ravnala tožnica. Toženka se je plačilu terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine upirala; vložila je ugovor, v katerem je navedla le, da ne ve, za kakšno terjatev gre. V sklepu o izvršbi so bili navedeni podatki o upniku in bi se toženka lahko pri njem pozanimala, kaj terja od nje. Zastopal jo je odvetnik, ki je moral vedeti, da se bo v primeru ugovora zadeva obravnavala v pravdnem postopku. V pravdnem postopku je toženka tožbeni zahtevek pripoznala le v neznatnem delu: od vtoževanih 158,60 EUR samo 5 EUR. Glede na obrazloženo ni mogoče šteti, da toženka ni dala povoda za tožbo, niti da je pripoznala tožbeni zahtevek, saj ga je v pretežnem delu prerekala.