nepopolna tožba - zavrženje tožbe kot nepopolne - poziv na dopolnitev tožbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - procesna sposobnost
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožba ni vsebovala jasnih in konkretno opredeljenih dejstev, na katera tožnik opira svoja upravičenja, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zaradi česar ni bila mogoča jasna identifikacija zahtevka.
Ravnanje toženkinega zavarovanca je bilo nedopustno, ker ni predvidel postopka pregledovanja, ki bi zagotovil izločanje ne več varnih zategovalnih pasov. Kot je ugotovljeno v sodbi, toženkin zavarovanec ni dal dovolj natančnih navodil delavcem, niti ni zagotovil nadzora nad izvajanjem navodil. Pravilno je (implicitno) sklepanje sodišča, da bi ureditev postopka pregledovanja v skladu z zahtevami Pravilnika zmanjšala tveganje za nastanek škode. Tožnik je tako dokazal, da je škoda posledica ugotovljene opustitve dolžnega ravnanja. Škoda torej ni posledica nepričakovanega spleta okoliščin.
OZ člen 460, 460/2, 461, 461/1, 480, 480, 480/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZPP-E člen 112. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - običajni pregled stvari - napake, za katere prodajalec ne odgovarja - skrite napake - trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - plačilni nalog v pravdnem postopku
Sodišče je izhajalo iz zdravorazumske predpostavke, da so bili „razni tujki“ oziroma „delci in nečistoče“ ter „črna plesen“, s katerimi naj bi bilo okvarjenih 90 % pošiljke, pri običajnem pregledu opazni, sploh na ozadju dobavljenega – belega kristalnega sladkorja. V teh okoliščinah je bilo trditveno breme na toženki, zakaj naj bi bile zatrjevane nečistoče, delci in tujki v sladkorju takšni, da se jih pri običajnem pregledu ne bi videlo. O njem se pritožbeno sodišče strinja, da je bil tak, kot ga je opredelilo sodišče prve stopnje. Od pošiljke 300 vreč bi bilo treba vsaj kakšno odpreti. Kadar je dobavljena velika količina, kupcu ni treba pregledati vsega blaga, ampak lahko pregled omeji na reprezentativen naključni test. To velja, tudi če vzorec po tem ni več uporaben, kot npr. pri odprtju pločevinke ali odtajanju zamrznjenega blaga.
Ker je v obvestilu o prispelem pismu navedeno, katerega dne je bilo to puščeno v hišnem predalčniku naslovnika in ker se vročitev pisanja šteje za opravljeno s potekom 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, pritožnikovim navedbam, ki kažejo na zmoto v razumevanju začetka teka ugovornega roka, ni mogoče slediti, kljub okoliščinam, ki kažejo na težko situacijo dolžnice in njenega skrbnika.
predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta enotni, da so obnovitveni razlogi iz 10. točke 394. člena ZPP lahko le tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prvotni oziroma prejšnji postopek, in bi lahko privedli do ugodnejše odločbe za stranko, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Ni izpolnjen pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP, ki za obnovo postopka terja pravnomočno spremembo, razveljavitev ali odpravo odločbe, na katero se opira odločba sodišča prve stopnje.
zastaranje - zastaranje pregona - splošni zastaralni rok - prekršek stanja - beneficium cohaesionis - stabilna ureditev notranjega upravljanja - preizkus po uradni dolžnosti - hitri postopek o prekršku - odločanje prekškovnega organa - odločba o prekršku - pritožba prekrškovnega organa - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - odločanje sodišča - absolutno zastaranje
Prekršek po 19. točki prvega odstavka 396. člena ZBan-3 je storjen, če banka ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom tega zakona. Prekrškovna norma torej inkriminira stanje nevzpostavitve ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom ZBan-3. Vzdrževanje tega stanja ni zakonski znak prekrška, temveč je prekršek storjen že z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice.
Glede prekrškov stanja velja, da so ti dokončani in zato storjeni že z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice, zaradi česar čas, ko prekrškovni organ ugotovi kršitev (obstoj protipravnega stanja), za določitev časa storitve tovrstnih prekrškov ni relevanten.
Sodišče prve stopnje mora po uradni dolžnosti poseči v izpodbijano odločbo o prekršku tudi v delu, ki se nanaša na (vse ali nekatere) sokršitelje, če pri njenem preizkusu ugotovi, da je za vse od njih podan obstoj katerega od razlogov iz drugega odstavka 62.a člena ZP-1, med katerimi je tudi razlog iz 3. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, tj. zastaranje pregona.
razmerja med starši in otroki - nadomestitev soglasja starša - sprememba stalnega bivališča - vpis v šolo - sprejem v vrtec - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do izjave - preložitev naroka - videokonferenca
Sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu ni odreklo pravice do izjave o ključnih dejstvih in dokazih, ker ga ni zaslišalo. Nasprotni udeleženec ni pravočasno opravičil svojega izostanka in predlagal preložitve naroka zaradi zaslišanja ali podal predloga za zaslišanje preko video/telekonference. Za slednje je v skladu s 114.a členom ZPP potrebno tudi soglasje strank.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - sprememba ureditve stikov - skupno starševstvo - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik ogroženosti deklice (161. člen DZ), ki bi zahtevala takojšnjo in nujno (začasno) nadomestitev materinega soglasja za vpis v podružnično osnovno šolo ter takojšnjo in nujno (začasno) spremembo izvajanja varstva in vzgoje na način, da bi A. z vsakim od staršev preživljala izmenjaje po sedem dni strnjeno, razen med počitnicami in prazniki, ko bi bil režim drugače določen, ni izkazal. Zato pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe ni, predloga za nadomestitev soglasja starša za vpis deklice v šolo in za spremembo stikov pa udeleženca, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, še nista podala.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - podružnica
V skladu s sodno prakso se za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zahteva subjektivna in konkretna nevarnost in zgolj slabo premoženjsko stanje dolžnika ne zadošča, okoliščina, da dolžnik ni prostovoljno plačal terjatve, sama po sebi še ne pomeni konkretne nevarnosti. Vendar pritožnica pri tem prezre, da je prvostopenjsko sodišče upoštevalo več okoliščin: celovito je presojalo poslovno strukturo tožene stranke in njene materinske družbe pri projektu ter njeno celotno poslovanje.
davčna izvršba - navedbe v predlogu za izvršbo - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - kršitev pravice do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi navedb/dokazov upnice v predlogu za izvršbo (in ne na podlagi navedb/dokazov v odgovoru na ugovor), saj je izrecno ugotovilo, da je upnica že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedla, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja, priložila je tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine in rubežni zapisnik. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi kljub prejetim listinam iz predloga za izvršbo, s katerimi je upnica trdila in izkazovala, da je bila predhodna davčna izvršba neuspešna, ni uveljavljal, da bi bila v tej smeri podana procesna ovira za dovolitev izvršbe.
Namen sodnih penalov je siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova. Ker ne gre za institut, namenjen kaznovanju dolžnika, pridejo sodni penali v poštev le, če je zasledovani namen, to je izpolnitev nedenarne obveznosti na način, kot zahteva izvršilni naslov, še mogoče doseči. V nasprotnem primeru bi šlo zgolj za denarno okoriščenje upnika kot sankcijo za neizpolnitev obveznosti skladno z izvršilnim naslovom, kar pa ne more biti namen sodnih penalov.
Upnica ne izpodbije ugotovitve izvedenca, da zaradi manjšanja višinske razlike med parcelami strank sodne poravnave sedaj ni več mogoče izvršiti tako, da bi bila izpolnjena tudi zahteva iz sodne poravnave, da nasutje nikjer ne bi preseglo 10 cm nad nivojem parcele upnice. Upnica torej ne ovrže, da sodne poravnave ni mogoče (več) izvršiti v celoti tako, kot se glasi. To pa posledično pomeni, da s predlogom za določitev sodnih penalov ne more uspeti. Zmotno je namreč upničino stališče, da je odločilno, kakšno je bilo stanje ob sklenitvi sodne poravnave, temveč je bistveno, da v času odločanja o upničinem predlogu s sodnimi penali ni mogoče doseči ureditve travnate brežine na točno takšen način, kot izhaja iz sodne poravnave. Zato določitev sodnih penalov ne bi bila skladna z namenom tega instituta in se posledično izpodbijana odločitev izkaže kot pravilna.
odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - odločba o stikih - največja korist otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - skupno starševstvo - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - kraj prevzema in oddajanja otroka - določitev višine preživnine - otrokove potrebe - pridobitne zmožnosti staršev - finančno stanje - brezposelnost - denarna socialna pomoč - potrdilo izbrane zdravnice - način izvrševanja stikov - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - postopno uvajanje stikov - neosebni stiki - telefonski stiki z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - nadomeščanje stikov
Predaja deklic pred policijsko postajo (za kar se zavzema predlagateljica) ni v njuno korist.
stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sklep o stvarni nepristojnosti - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - nasprotna tožba - navedba vrednosti spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - predhodno vprašanje
Načelo ekonomičnosti je mogoče upoštevati le v primeru, ko je za reševanje tožbe in nasprotne tožbe stvarno pristojno isto sodišče oziroma, ko pride do atrakcije krajevne pristojnosti. Ko gre za vprašanje stvarne pristojnosti, se mora načelo ekonomičnosti postopka podrediti določilom o stvarni pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta.
ZIZ člen 15, 59, 59/2, 64, 64/1, 65, 65/3, 65/6, 73, 192, 220. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
izvršba na delež solastnika - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku - izselitev iz nepremičnine - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - rok za izselitev dolžnika - skupno premoženje zakoncev - tretji - ugovor tretjega - pravni interes za ugovor - tožba za nedopustnost izvršbe - skupna lastnina - lastništvo predmeta izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - aktivna legitimacija
Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.
S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.
Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Po četrtem odstavku 91. člena KZ-1 se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje. Zakon povsem jasno določa, da zastaranje pretrga storitev novega kaznivega dejanja in ne datum pravnomočne ugotovitve (sodbe) o storjenem kaznivem dejanju, čeprav slednja utemeljuje ugotovitve o storjenem kaznivem dejanju.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da je pretrganje zastaranja po tretjem odstavku 91. člena KZ-1 vezano na pogoj nedosegljivosti državnim organom, t.j. da zastaranje, ki začne teči z dnem storitve kaznivega dejanja, lahko pretrga bolezen obdolženca, ki pa mora povzročiti nedosegljivost za državne organe in onemogočanje sojenja.
Po pregledu podatkov v spisu je moč ugotoviti, da v nobenem od časovnih intervalov hospitalizacije, obtoženi ni bil nedosegljiv državnim organom.
ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi vstopa - podaljšanje ukrepa - vstop v stanovanje - nasilje v družini - trajanje ukrepa - nujnost ukrepa - zavrnitev predloga - neizpolnitev pogojev - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - stanovanjski spor - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka
V postopku podaljšanja ukrepa je sodišče prve stopnje pri presoji, ali predlagateljici še potrebujeta varstvo, pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost ponavljanja nasilnih dejanj, presojalo je ravnanje nasprotnega udeleženca in predlagateljic med izvrševanjem ukrepa ter ovrednotilo vpliv že izvršenih nasilnih ravnanj na predlagateljici.
dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - odstop od pogajanj
Toženka izpostavlja dejstva, ki naj bi jih sodišče prve stopnje v svoji dokazni oceni povsem spregledalo, rezultat česar naj bi bila nelogična, neživljenjska in neprepričljiva dokazna ocena. Tako razlogovanje je zmotno že zato, ker neugotovitev določenih dejstev (ki so za odločitev v zadevi relevantna), lahko rezultira le v zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, medtem ko pomanjkljivosti oziroma napake v dokazni oceni kot metodi ugotavljanja relevantnih dejstev predstavljajo kršitev določb pravdnega postopka.
V okviru proste dokazne ocene velja tudi, da so posamezna dokazna sredstva enakovredna in njihovo moč ocenjuje sodnik, zato so neutemeljene (delno pa tudi nerazumljive) pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje tožnici nekritično sledilo v izpovedbah, ki niso bile podprte z listinskimi dokazili. Tudi izpovedba stranke je dokazno sredstvo.
uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - varstvo pravic zasebnosti - pričakovana zasebnost - informacijska zasebnost - kolizija ustavnih pravic - tehtanje ustavnih pravic - izločitev dokazov - videonadzor - video posnetek kot dokaz - ni nedovoljen dokaz
Ustavna pravica obtoženca do zasebnosti se je morala umakniti ustavnim pravicam oškodovanke do zasebnosti, varnosti in njeni (ustavno varovani) lastninski pravici, ker se je video-nadzor, ki se je sicer izvajal na zasebnem zemljišču, hkrati izvajal na način, da se je snemalo zgolj zasebno zemljišče in je bil uporabljen zgolj za namen varovanja ustavnih pravic oškodovanke, ob tem pa so bili posnetki uporabljeni zgolj za namen dokazovanja obtožencu očitanega kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 v za to predpisanem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00090612
ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZDej člen 46, 87. ZP-1 člen 42, 42/6. ZPacP člen 18. ZIZ člen 271, 271/1.
sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - Zdravniška zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - postopek pred razsodišči - disciplinski postopek - težja disciplinska kršitev - kršitev pravil stroke - kršitev kodeksa medicinske deontologije - opustitev dolžnega ravnanja zdravnika zavoda - neustrezna komunikacija - navodila pristojnega zdravnika - ustnost - smrt nerojenega otroka - disciplinska sankcija - javni opomin - uporaba avtonomnega materialnega prava v pravdnem postopku - pravilnik o disciplinskem postopku - ugodnejši predpis - zastaranje pravice do pregona - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - pretrganja zastaranja - pravica do zagovora - pretrgana vzročna zveza - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - dokazna ocena izpovedi prič - ocena verodostojnosti priče - dokazna vrednost dokazov - očitna pisna pomota - sodba presenečenja
V disciplinskem postopku, v katerem se zdravniku očita, da je poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, je treba pravno pomembna dejstva ugotavljati (tudi) s pomočjo strokovnjaka (izvedenca). Gre za časovno zamudno procesno opravilo, zato izenačitev absolutnega zastaralnega roka z relativnim, kot predlaga pritožnik, tudi iz tega razloga ne bi bila ustrezna.