OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085466
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZPP člen 7.
dolgoročni kredit v CHF - potrošnik - potrošniška kreditna pogodba - namen in uporaba kredita - predmet pogodbe - poklicna dejavnost - gospodarska dejavnost - pravna podlaga - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - verjetnost obstoja terjatve
Drži, da mora sodišče zahtevek tožeče stranke vselej presoditi po vseh pravnih podlagah, ki v konkretnem primeru pridejo v poštev. Vendar pa to pravilo ni absolutno, saj je sodišče navedeno presojo dolžno opraviti (le) v okviru podane trditvene podlage (prim. 7. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je preučilo tožbo in vse nadaljnje vloge tožnic, iz katerih izhaja, da zatrjujeta, da je treba prvotnega kreditojemalca šteti za potrošnika, potrošnici pa sta tudi tožnici. Izrecno in izključno se sklicujeta zgolj na evropsko in nacionalno potrošniško zakonodajo, to je na Direktivo 93/13 ter predvsem na 23. in 24. člen ZVPot in na tam opredeljene pravne standarde pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti. Kot je obrazloženo zgoraj, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da prvotni kreditojemalec ni bil potrošnik in da tudi tožnici nista potrošnici, zato navedenih predpisov za presojo zahtevkov v tem konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - določitev izklicne cene - izklicna ali izhodiščna cena - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sledilo predlogu upraviteljice, zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.
Pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene.
V postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji lahko naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.
kaznivo dejanje velike tatvine - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - upravičen tožilec - oškodovanec in zasebni tožilec - pravočasnost zasebne tožbe - predlog za pregon - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba
Tretji odstavek 53. člena ZKP predstavlja dopolnitev 52. člena ZKP in je glede na zakonsko besedilo namenjen varstvu oškodovanca, saj preprečuje škodo, ki bi mu nastala zaradi nepravilne odločitve, za katero kaznivo dejanje naj se zoper storilca sproži kazenski pregon, saj je razmejitev med uradno pregonljivimi kaznivimi dejanji in kaznivimi dejanji na zasebno tožbo dostikrat težavna. Zasebni tožilec, pogosto tudi pravni laik, ob naznanitvi kaznivega dejanja ni dolžan vedeti, ali gre za dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo ali po uradni dolžnosti, z vložitvijo kazenske ovadbe pa je izrazil svojo voljo za pregon storilca. Zato se, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pregon za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi postopka se ugotovi, da se dejanje preganja na zasebno tožbo, saj je rok za vložitev zasebne tožbe, če je oškodovanec vložil pravočasno kazensko ovadbo, varovan in se šteje, da je bila zasebna tožba vložena pravočasno, torej v šestmesečnem roku, določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP.
najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - ustna sprememba pogodbe - teorija realizacije
Obvezna pisna oblika za najemno pogodbo za poslovni prostor se zahteva tudi za morebitne spremembe pogodbe. Ustni dogovor o zvišanju najemnine zato načeloma ni veljaven. Teorija realizacije v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva, saj zgolj na podlagi dejstva, da je toženka plačala en račun z višjo najemnino, ni mogoče zaključiti, da sta stranki v celoti ali pretežnem delu izpolnili pogodbene obveznosti na podlagi ustno spremenjene pogodbe. To bi nemara bilo mogoče, če bi stranki oziroma toženka dlje časa spoštovali drugačen usten dogovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085475
OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 212, 214, 214/3.
obličnost - oblika pogodbe - inominatni kontrakt - oblika ad valorem - oblika ad probationem - trditve in dokazi - protislovnost trditev - prosti preudarek - prerekanje dejstev - priznano dejstvo - dogovor o stranskih točkah - dogovor o pobotu - kasnejša sprememba trditev - plačilo najemnine
Dogovor o poravnavanju obveznosti oziroma njihovem pobotavanju ni najemna pogodba, temveč inominatni kontrakt, za katerega se posebna oblika ne zahteva. Poleg tega je tudi pri obličnih pogodbah dopustno, da se neoblično sklenejo dodatni dogovori o postranskih točkah, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, kadar je obličnost predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank; nedvomno je dogovor o pobotavanju zapadlih najemnin s stroški, ki jih namesto tožnika kot lastnika plačuje najemnik, take narave.
Kadar stranka spreminja svoje navedbe, sodišče presodi po prostem prepričanju, ali bo tako dejstvo štelo za priznano ali za izpodbijano; pritožbeno sodišče presoja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, ker je toženka že poprej priznala, da je bila stranka dogovora, glede katerega sedaj trdi, da ji ni poznan.
Navajanje in prerekanje ter zanikanje se nanaša zgolj na dejstva, medtem ko so pravni zaključki v domeni sodišča in jih stranka niti ne more izrecno ali konkludentno pri(po)znati.
ZPP člen 8, 70, 318. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1. GZ-1 člen 150, 150/1.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard - izločitev sodnika - zamudna sodba - ugotovitev prenehanja najemne pravice - odpoved najemne pogodbe - fikcija priznanja dejstev - odgovor na ugovor - prejudiciranje odločitve o tožbi
Fikcija priznanja dejstev v primeru neodgovora na tožbo (318. člen ZPP), ki velja v pravdnem postopku, se v postopku zavarovanja z začasno odredbo ne uporablja.
V tej fazi postopka ni izkazana verjetnost terjatve na ugotovitev prenehanja najemnega razmerja z dnem 15. 1. 2024, ker tožnica ni uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi toženka kršila najemno pogodbo na tak način in v taki meri, ki bi upravičevala izredno odpoved najemne pogodbe v smislu 19. člena pogodbe, saj tožnici ni bila onemogočena uporaba nepremičnine.
odmera sodne takse - ocenjena vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - ugotovitev obsega skupnega premoženja - korekcijska dolžnost sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitvena tožba - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek
Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.
Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.
nasilje - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - dokazi in dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo namen zaščite žrtev nasilja po ZPND. Ta ni kaznovanje posameznika za njegova pretekla ravnanja, temveč prenehanje in preprečitev nasilja. Predpostavka za izrek ukrepov tako ni samo ugotovitev, da je predlagatelj žrtev nasilnega ravnanja, temveč s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja. Sodišče prve stopnje je opirajoč se na četrti odstavek 22.b člena ZPND tudi pravilno upoštevalo, da je za izrek ukrepov ključno dogajanje v času šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Predhodni dogodki sicer lahko vplivajo na ovrednotenje tega dogajanja in oceno ogroženosti žrtve, ne morejo pa postati samostojna podlaga, na katero bi sodišče oprlo izrek ukrepov po ZPND.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085232
ZPND člen 19, 19/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilna ravnanja - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - obrazložitev odločitve - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem od tega, kar trdi predlagateljica, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve.
OZ člen 179. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - nepremoženjska in premoženjska škoda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - pojem skaženosti kot pravni standard - izguba zaslužka - povprečna plača - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - substanciran ugovor - nedopustne pritožbene novote
Prisojena skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 44.000 EUR (29 povprečnih neto plač) v primerjavi s primeri večjih in manjših posledic poškodb skočnega sklepa in stopala v sodni praksi pokaže ustrezno ovrednotenje ugotovljenega obsega škode in ustrezno umestitev odškodnine med srednje hude primere.
pritožba osebe brez procesne sposobnosti - ugotovitveni sklep - procesna nesposobnost - skrbništvo nad odraslo osebo - pravno učinkovanje
Ker dejanja A. A. ne morejo imeti nikakršnih pravnih učinkov, je višje sodišče skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS izdalo ugotovitveni sklep o neučinkovanju vložene pritožbe.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - izjava o umiku pritožbe - umik pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vprašanje obstoja izključne lastninske pravice nasprotnih udeležencev na nepremičninah 2798 in 2800 predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče lahko namreč razmerja med etažnimi lastniki ureja le na nepremičninah, ki so v njihovi solastnini, obseg zemljišča v solastnini pa bo vplival tudi na vsebinsko ureditev razmerja. Predhodni naravi vprašanja lastninskega položaja nepremičnin 2798 in 2800 pritožnika ne ugovarjata.
Bojazen o obstoju litispendence je odveč tudi zato, ker v postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče ne odloča z učinkom materialnopravne pravnomočnosti (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
kaduciteta - zapuščina brez dediča - obstoj premoženja zapustnika - časovno obdobje smrti - sprememba dejanskega stanja - izročitev zapuščine - izročitev zapuščine brez dedičev - dolžnost ugotavljanja dejstev
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 44/2024 z dne 15. 1. 2025 sodno prakso poenotilo. V njem je kot bistveno pojasnilo, da do prehoda zapuščine brez dedičev na državo pride po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti; v sklepu o izročitvi zapuščine sodišče to dejstvo le ugotovi. ZD sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, ki je v trenutku njegove smrti prešlo na kaducitetno upravičenko.
ZDen člen 80, 80/3, 81, 82. ZD člen 162, 164, 165, 167, 167/1, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14
dodatni sklep o dedovanju - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če stranki ni dana možnost obravnave pred sodiščem - sodbe ni mogoče preizkusiti - postopek, uveden po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti pri vodenju postopka
Od ugotovitve, ali je bilo kasneje nacionalizirano premoženje predmet dednopravne pogodbe, na katero se sklicuje pritožnica, je odvisno, kdo je dedič po zapustniku.
Pritožniku torej ni mogoče očitati, da si, kar poudarja v pritožbi, kot poslovodja ni prizadeval za izboljšanje finančnega stanja družbe. Kljub temu pa ni mogoče mimo dejstva, da v ugovoru zoper sklep z dne 21. 8. 2024 ni niti trdil, da ni mogel vplivati na to, da stečajna masa ne zadošča za vračilo založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka niti ni oporekal ugotovitvi upraviteljice, da v stečajni masi ni nobenega premoženja.
Odvzem predmetov po izrečeni pravnomočni obsodilni sodbi na podlagi določbe tretjega odstavka 498. člena ZKP pride v poštev le pri obligatornem odvzemu predmetov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085313
OZ člen 78, 82, 104, 105, 280, 288, 379, 427, 429.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor neizpolnitve nasprotne obveznosti - vzajemna obveznost - neplačilo kupnine - materialnopravni ugovor - ugovor neizpolnjene pogodbe - neizpolnitev glavne obveznosti - izpolnitev obveznosti - (ne)izpolnjevanje pogojev - določitev pogoja - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - pooblastitev - učinek prenehanja pooblastila - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - uporaba določil - prenehanje obveznosti - komu se izpolnjuje - bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev - prevzem dolga - obračun - zamudne obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti - obrestna mera zamudnih obresti
Toženca sta se zahtevku na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine upirala z ugovorom neizpolnitve (ugovorom sočasne izpolnitve) - tožniku nista dolžna izročiti zemljiškoknjižnega dovolila za vpis solastninske pravice, dokler tožnik v celoti ne bo izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Gre za materialnopravni ugovor, ki vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka. Pravna posledica ugovora je upravičenost stranke, ki ugovarja, da zadrži svojo izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma ni pripravljena izpolniti tudi nasprotna stranka. Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ter ob tem določi pogoj, pod katerim je toženec dolžan izpolniti obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00085228
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 53, 64, 64/2, 64/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - poseg v ustavne pravice posameznika - omejitev gibanja - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - pravica do kontradiktornega postopka - omejitev pravice - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Udeležencu (osebi) se lahko pravica do sodelovanja v postopku omeji. Zakon določa, da se mu na predlog izvedenca omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pravica do vpogleda v spis, če bi lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Zakon sam torej omogoča poseg v udeleženčevo pravico do kontradiktornosti, ki ga legitimira možnost nastopa omenjenih posledic. Ker pa je značilnost vsakega posega v procesne pravice strank oziroma udeležencev njegova izjemnost, po mnenju pritožbenega sodišča zakonska določba tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr ne posega tudi v pravice udeležencev, da se seznanijo z vsebino izvedenih dokazov. Pravica do seznanitve z vsebino dokazov je tako kot pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ena od prvin pravice do kontradiktornega postopka.