začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - vročitev predloga - fikcija vročitve - vročilnica
Ker pritožnik ni osebno odgovorni družbenik, se zanj ne more uporabiti drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo. Tudi po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.
Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka.
Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
šolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - selitev v tujino - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do svobodne izbire prebivališča - želje otroka - nepoznavanje tujega jezika
Pritožbeno sodišče je že izpostavilo, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. Ni nepomembno za odločitev v tej zadevi, da sta tako Slovenija kot Avstrija del Evropske unije, kjer velja prosti pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji.
Ker je oče ves čas postopka nasprotoval preselitvi otrok v A. in prešolanju iz Slovenije v Avstrijo, je bilo potrebno v tem postopku presoditi utemeljenost razlogov za nasprotovanje preselitvi in prepisu, ker sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi na podlagi sodne poravnave.
odvzem pravice do stikov z otrokom - načelo najmilejšega ukrepa - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča - izločitveni razlog
Res je, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema; stiki se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi (in predvsem) zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa.
Če izvršitelj opravlja izvršilna dejanja oziroma dejanja zavarovanja za več upnikov zoper istega dolžnika, se sicer vsaka zadeva vpiše v evidenco samostojno, kot samostojna zadeva pod samostojno zaporedno številko. Ne glede na samostojen vpis zadeve posameznega upnika zoper istega dolžnika pa mora izvršitelj v takem primeru združiti opravo dejanj izvršbe in zavarovanja. To pravilo izvršitelju nalaga, da ne opravlja izvršilnih dejanj samostojno za vsakega upnika, ampak za vse upnike skupaj. Prav tako mora izvršitelj v takem primeru pripraviti skupno poročilo. Če izda izvršitelj skupno poročilo za več združenih zadev zoper istega dolžnika, izda tudi skupni obračun. Slednje pomeni, da izvršitelj stroške obračuna le enkrat ter ima pravico do nagrade le za en obračun stroškov.
pogodba o leasingu motornega vozila - prenos pogodbe o leasingu - prenos lastništva - nemožnost izpolnitve - naknadna nemožnost izpolnitve - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - ničnost - delna ničnost - nemogoča obveznost - nemogoč predmet
Prvi odstavek 117. člena OZ ureja posledice krivdne naknadne nezmožnosti izpolnitve. V obravnavni zadevi obveznosti prenosa leasing pogodbe že od vsega začetka ni bilo mogoče izpolniti (torej ni šlo za naknadno nezmožnost izpolnitve), ker je za prenos pogodbe skladno z določilom 122. člena OZ potrebna privolitev pogodbene stranke - leasingodajalca, torej je bil predmet obveznosti nemogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00087677
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 36, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343a.
nadomestni sklep - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče
Presoja, ali so podani pogoji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča zgolj k eni stavbi oziroma za kakšno vrsto pripadajočega zemljišča gre, je v pristojnosti sodišča, ki pa mora v primeru, ko ne sledi izpovedi izvedenke, to obrazložiti. In to je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi storilo. Prepričljivo in ustrezno je pojasnilo, zakaj meni drugače.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
V primeru, ko sodišče po poteku preizkusnega roka ugotovi, da ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen, mora pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti le, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Upnica v pritožbi obširno opisuje dolžnikova ravnanja, s katerimi utemeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, vendar bi ta dejstva utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, to je, če bi do poteka preizkusnega obdobja vložila ugovor proti odpustu obveznosti.
V primeru, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je stranki priznalo več stroškov, kot ji gre, tega s popravnim sklepom ne more sanirati. Napaka se namreč ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa.
sklep skupščine družbenikov - izpodbijanje sklepov skupščine - vodenje - skupščina - plačilo - nadzorni svet - predsednik nadzornega sveta
Za izvolitev predsednika skupščine po ZGD-1 zadošča navadna večina glasov, razen če bi družbena pogodba določala drugačno večino.
Na podlagi pravila 284. člena ZGD-1, da morajo biti izplačila članom nadzornega sveta v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe, je treba presojati tudi, ali je plačilo predsednika nadzornega sveta v sorazmerju s plačilom preostalih članov nadzornega sveta, upoštevaje primerjavo v obsegu nalog. Čeprav je funkcija predsednika nadzornega sveta pomembna in ima predsednik večji obseg nalog od preostalih članov, ta odstop ni tolikšen, da bi opravičeval 10-kratnik nagrade.
ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109, 109/1. URS člen 15, 15/3, 22, 39.
kaznovanje odvetnika - denarno kaznovanje - svoboda izražanja odvetnika - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - tehtanje pravic v koliziji - načelo sorazmernosti - dejanska podlaga - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - višina denarne kazni
Kletvica "pizda", ki jo je v konkretnem primeru na naroku izrekel pritožnik, ustreza opisu absolutno neprimerne in popolnoma nedostojne izjave, saj je ta do te mere vulgarna in groba, da na sodišče v nobenem primeru ne spada. Uporabljeni izraz je že a priori oziroma absolutno nedopusten, ne glede na dejansko ozadje zadeve. Ta uporabljena beseda je presegla mero, ki je še sprejemljiva z vidika varovanja ugleda sodstva. Zato tudi ni odločilno, če izrečena kletvica ni bila usmerjena v sodnico oziroma v nikogar od tam prisotnih.
Upoštevaje materialnopravno stališče ESČP, da je dopustna tudi ostra kritika dela sodišča oziroma sodnikov, ter da mora imeti pritožnik možnost dokazati dejansko podlago za izrečeno, bi moral tudi po presoji višjega sodišča pritožnik imeti možnost, da se v zvezi s tem delom svojih, na naroku podanih navedb, izjavi že pred izdajo izpodbijanega sklepa.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - želje varovanca - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri SVZ, ki naj osebo sprejme, ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta/premeščena; pri določitvi pa upošteva želje in osebne okoliščine ter morebitni predlog najbližje osebe (79. člen ZDZdr).
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/1. ZUPJS člen 51. ZPP člen 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Ker tožeča stranka po pozivu sodišča predloga ni dopolnila, je bil ta nepopoln in neprimeren za obravnavo tudi v času odločanja z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi ga zato moralo zavreči.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343, 343/4. ZDZdr člen 30, 30/1, 65, 65/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - odločanje v ponovljenem postopku - odpust z zdravljenja - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Z izpodbijanim sklepom se je predmetni nepravdni postopek končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere je bil voden, najbolj ugoden. Nasprotna udeleženka s pritožbo v ničemer ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti tako, da bi bila zanjo bolj ugodna. Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, zanjo nima pravnega interesa, zato je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
ZDZdr člen 60, 61, 61/1, 67, 67/3, 68, 75, 75/4, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - predlog za podaljšanje - postopek, ki teče po uradni dolžnosti - označba stranke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost podružnice pravne osebe - pravna sposobnost poslovne enote - odpravljiva procesna pomanjkljivost - pooblastilo za zastopanje - predložitev pooblastila - vpogled listin - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - starostna demenca - nujni primeri - časovna omejenost ukrepa - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - učinek pravnomočnosti sklepa - tek pritožbenega roka
Napačna označitev predlagatelja v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni odločilna, ker je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo družbo, ki ima tudi enak naslov kot njegova PE D., kjer je nasprotni udeleženec že nameščen. PE je notranje organizacijska enota družbe, ki nima lastne pravne osebnosti ter zato tudi ni sposobna biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je vključena. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo).
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - načrt poteka stečajnega postopka - načelo absolutne prednosti - preostalo premoženje
Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - obseg stikov - stiki med očetom in otrokom - nasilje v družini - odtujevanje otroka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju celotnega spektra okoliščin določilo stike v obsegu, ki bodo odtujevanje preprečili, obenem pa se bodo otroci (sčasoma) lahko sprostili in do očeta zavzeli pozitiven odnos.
Sodišče prve stopnje je določilo (celo) širše stike, kot jih je predlagal CSD. Pritožbeno zavzemanje za še večji obseg stikov pa ni utemeljeno. Otroci potrebujejo mir in stabilnost, da bodo razrešili strahove in stiske, izhajajoče iz preteklih obremenjujočih ter nasilnih dogodkov v družini. Starša pa ustrezno strokovno pomoč. Poleg tega otroci daljše stike z očetom zavračajo in do njega gojijo zamere. Takšne okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča narekujejo postopno širitev stikov. Otroci morajo najprej pridobiti zaupanje. Ta pot pa bo lažja ob pomoči strokovno usposobljene osebe, ki bo v času stikov tako otrokom kot tudi nasprotnemu udeležencu nudila podporo.
postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - nastanek neznatne škode - lastninska pravica na nepremičnini - izvrševanje lastninske pravice - razpolaganje z nepremičnino
Tako kot predpostavka verjetno izkazane nevarnosti razpolaganja s premoženjem (drugi odstavek 270. člena ZIZ) tudi predpostavka neznatne škode služi vzpostavitvi ravnotežja med upnikovo pravico do sodnega varstva in dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
Sodišče je v presoji pravilno izhajalo iz vsebine lastninskih upravičenj glede na naravo stvari in pravic, ki so predmet zavarovanja. Ključna za presojo tako ni bila ohranitev možnosti pridobivanja dohodkov za preživljanje, ampak ohranitev nadaljnjega izvrševanja lastninskih upravičenj na način, kot so jih toženci izvrševali pred izdajo začasne odredbe.
Po utrjenem stališču ustavnosodne presoje se v razmerjih med prirejenimi subjekti tehtanje nasprotujočih pravic opravi po metodi praktične konkordance in ne testa sorazmernosti. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake od nasproti si stoječih pravic zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve človekove pravice drugega. Presoja terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, oboje ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
ZG člen 17a, 17a/2. ZPP člen 2, 2/2, 8, 21, 21/1. SPZ člen 28, 43, 43/3. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 5, 5/2, 6, 6/2.
priposestovanje lastninske pravice - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobrovernost priposestvovalca - mejna obravnava
Tožnika namreč ne zahtevata ureditve sporne meje zaradi nejasnosti in neprepoznavnosti mejne linije, temveč lastninsko pravico na točno določenem delu zemljišča. Ker ne gre za primer, kot ga ureja prvi odstavek 21. člena ZPP, jima sodišče ne sme odreči sodnega varstva v pravdi, temveč mora o tožbenem zahtevku odločiti (drugi odstavek 2. člena ZPP). Tudi sicer po sodni praksi nepravdni postopek za ureditev meje ne predstavlja ovire za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087456
ZIZ člen 226, 227, 239, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - domneva umika predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - namen regulacijske začasne odredbe - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - neposredno ustno zaslišanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - preplačilo dolga - anuiteta - socialna ogroženost - tuja valuta denarne obveznosti - dogovor o valutni klavzuli - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij - sisbon - nedopustne pritožbene
Upoštevaje splošno načelo sorazmernosti se v pravico ene stranke ne sme poseči v večji meri, kot je to potrebno za varstvo pravice druge stranke. Sodišče tako ne izda začasne odredbe, ki presega namen zavarovanja.
Že potencialno nastajanje stroškov, povezanih z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov, predstavlja oviro za dosego polnega učinka Direktive, za potrošnika pa težko nadomestljivo škodo.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniške pogodbe z nepoštenim pogodbenim pogojem ni odločilno tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika niti vprašanje reverzibilnosti.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.