URS člen 22. SZ-1 člen 95. ZPP člen 199, 201, 201/2, 202, 202/2.
subjektivne meje pravnomočnosti sodne odločbe - materialni udeleženci postopka - sosporniški intervenient - pravica do izjave v postopku - vstop intervenienta v pravdo - enotni sosporniki - izpraznitev in izročitev stanovanja - tožba za izpraznitev stanovanja
Osebe, ki živijo z najemnikom, se že po materialnem pravu ne morejo izogniti izpraznitvi stanovanja skupaj z najemnikom. Upoštevaje zgornje pravno izhodišče se zato višje sodišče strinja, da pritožniki nimajo položaja sosporniških intervenientov in jim ni treba zagotoviti možnosti izjave v obravnavani zadevi.
ločitev zapuščine - zahteva za ločitev zapuščine - separatio bonorum - izločitev iz zapuščine - prekinitev postopka - prekluzivni rok - materialni rok - rok za zahtevo - tek rokov
Trimesečni rok za podajo zahteve za ločitev zapuščine iz 143. člena ZD je zakonski prekluzivni rok, ki teče od uvedbe dedovanja (torej od smrti zapustnika) in ni vezan na kakršnekoli okoliščine na strani potencialnega separatista, npr. vednost upnika glede terjatve ali glede smrti zapustnika.
Ločitev zapuščine se lahko uveljavlja le za zavarovanje terjatev, ki jih imajo upniki do zapustnika, torej terjatev, ki so nastale že za časa zapustnikovega življenja
ZFPPIPP člen 55, 126, 223, 223/3, 235, 235/3, 239, 239/1-2. ZZRZI člen 52, 53, 54, 55, 60, 60/1, 60/4.
stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - sklep o začetku stečajnega postopka - status invalidskega podjetja - predhodno soglasje Vlade RS - domneva insolventnosti - pasivna procesna legitimacija - procesna predpostavka za začetek postopka - vpis podatkov v sodni register - neusklajena zakonska določila - pravila razlage - lex posterior derogat legi priori - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - družbenik dolžnika - novela ZFPPIPP-H - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)
ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih.
ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice.
Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasja Vlade RS kot procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem kršitev postopka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, ki pa jo je mogoče odpraviti. Tudi glede procesnih predpostavk je primarna odgovornost strank, da priskrbita ustrezno trditveno in dokazno podlago. Dokazno breme je praviloma na predlagatelju, saj slednji želi doseči vsebinsko odločitev o zahtevku.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - zmotna uporaba materialnega prava - nalet motornih vozil - nateg vratnih mišic - dokaz s sodnim izvedencem - pravica oškodovanca do direktne tožbe proti zavarovalnici
Pravno priznana škoda je tista, ki predstavlja trajno prikrajšanje oziroma trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti. Odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko odmeri le izjemoma, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne, neobičajne posledice.
Odškodnina za škodo zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se, če je utemeljena, praviloma upošteva pri odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
DZ člen 135, 136, 137, 138, 138/3, 189, 190. OZ člen 288.
skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - starševska skrb - največja korist otroka - višina preživnine za otroka - pridobitne sposobnosti - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - delna izpolnitev - vračunanje izpolnitve
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodna praksa, izoblikovana na podlagi DZ, pri odločanju, kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, izpostavlja, da mora sodišče ugotoviti, kateri starš ima boljše pogoje za izvrševanje varstva in vzgojo otroka, torej, kateri je bolj primeren za izvajanje pravnih in dejanskih vidikov varstva in vzgoje. Izhajajoč iz stališča, da imajo starši v enaki meri tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno varstvo in vzgojo z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V skladu s sedaj veljavno ureditvijo je mejnik, ko skupno starševstvo ni možno, ogrožanje otroka. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja ali če bi med staršema obstajala zelo visoka stopnja konflikta, ki bi otroka ogrožala, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno.
Kot otrokova potreba se upošteva skupni strošek njegovega bivanja pri obeh starših, ki morata ta strošek pokriti v enakih delih. Realno pa ta strošek v višjem znesku primarno krije predlagateljica, saj je strošek bivanja pri njej višji iz objektivnih razlogov (lokacija stanovanja in dejstvo, da si predlagateljica teh stroškov ne deli še s kom tretjim), zato mora za izenačitev bremena ustrezen del stroška bivanja pri predlagateljici pokriti tudi nasprotni udeleženec.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - konkretna nevarnost - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - član hudodelske združbe - pravna opredelitev kaznivega dejanja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - vrednotenje okoliščin - varnostni ukrep odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - odvzem mobilnega telefona
Nevarnost za življenje in zdravje mora biti konkretna, kar pomeni, da gre za konkretno ogrozitveno kaznivo dejanje in zgolj nastanek abstraktne nevarnosti ne zadošča. Nevarnost je konkretna, kadar neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine, pa se to zgolj po srečnem naključju ne zgodi oziroma bi do poškodbe ob rednem toku dogodkov prišlo, če je ne bi preprečil srečen splet okoliščin. Nevarnost, povezana izključno s hipotetičnimi okoliščinami nepredvidenih situacij v prometu, ki ne vsebuje okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo zdravje ali življenje tujcev ogroženo že med samim prevozom zaradi načina prevoza, ne izpolnjuje zakonskega znaka nevarnosti za zdravje in življenje iz šestega odstavka 308. člena KZ-1.
Iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov spisa nedvomno izhaja, da je bil mobilni telefon uporabljen pri storitvi kaznivega dejanja, saj sta bila na njem najdena dva videoposnetka in fotografije tujcev. Nima pa izpodbijana sodba nobenih razlogov o tem, da je ukrep nujen in sorazmeren, saj obstoji nevarnost ponovne enakovrstne uporabe predmeta, torej nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, kar je glede na določbo drugega odstavka 70. člena KZ-1 tudi izhodiščni namen izrekanja tega varnostnega ukrepa. Da za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov ne zadošča zgolj ugotovitev uporabe predmeta pri kaznivem dejanju, izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki je v svojih odločbah v zvezi s tem sledilo merilom, ki jim morajo sodišča slediti ob odločanju o fakultativnem odvzemu predmetov in so bila že vzpostavljena v ustavno-sodni presoji. Tako je vedno potrebno presoditi preventivni učinek odvzema, kot tudi sorazmernost in nujnost ukrepa.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - upnikova neaktivnost - neplačilo predujma za cenitev
Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja, a le če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe. Le v primeru, ko je umik zahtevka posledica nezmožnosti oprave izvršbe, namreč pride do pretrganja zastaranja, vendar le v primeru, če upnik umika ni podal iz razloga, da bi se zahtevku odpovedal, pač pa iz razlogov na strani dolžnika (neizterljivost terjatve). Morebitna aktivnost upnika pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik kasneje izgubi pravni interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. Tako je bilo tudi v danem primeru, ko je bila izvršba s prodajo dolžnikove nepremičnine ustavljena iz razloga, ker upnik ni založil predujma za njeno cenitev.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - trditvena in dokazna podlaga - vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki - nevročitev - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - neupoštevanje navedb in dokazov - neopredelitev do odločilnih dejstev - sporno dejansko vprašanje - potrošniška kreditna pogodba - pogodba potrošniškega prava
V postopku zavarovanja vročanje odgovora na ugovor ni obvezno. Načelo kontradiktornosti pa je kljub temu lahko kršeno, če sodišče odločitev opre na trditev ali dokaz upnice (v konkretnem primeru tožnice) iz odgovora na ugovor, ne da bi dolžniku (v konkretnem primeru toženki) prej dalo možnost, da se o tem izjavi. Tako je ustaljeno stališče sodne prakse.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pogodbena hipoteka - zastaranje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - izbris hipoteke - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje - prenos stranskih pravic (hipoteka) na prevzemnika terjatve
Pri hipoteki je torej treba razlikovati med njenim prenehanjem v materialnem smislu in prenehanjem v formalnem smislu. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja. Materialnega prenehanja hipoteke zaradi poteka časa torej izvršilno sodišče v primeru, kadar hipoteka še ni formalno izbrisana iz zemljiške knjige, ne more presojati, saj temu instrumentarij izvršilnega postopka nenazadnje niti ni namenjen.
Izvršilno sodišče ni pristojno presojati veljavnosti pogodbene hipoteke, morebitne upnikove ali zastaviteljeve slabe vere v zvezi s tem (saj naj prvotni dolžnik ne bi imel razpolagalane sposobnosti glede celotne nepremičnine ipd.), saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov.
V primeru prenosa hipoteke na podlagi cesije zavarovane terjatve za sam prenos hipoteke vpis v zemljiško knjigo niti ni potreben. Hipoteka kot stranska pravica preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo je tako namenjen le publiciteti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00081932
ZIZ člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273.
kršitev pravice do izjave - pravica do učinkovite obrambe - preuranjena odločitev - odprava kršitev - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - restriktiven pristop - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - kriterij nujnosti - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - grozeča škoda - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - razlaga zakona v smislu določb direktive - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - valutno tveganje - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - slabo finančno stanje dolžnika - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - pravica do sodnega varstva - ustrezna trditvena podlaga - dokazni predlog za zaslišanje priče
Kljub dokaznemu standardu verjetnosti, ki velja v postopku za izdajo začasne odredbe, to ne pomeni, da je dokazovanje z zaslišanjem strank ali prič izključeno in da sodišče izvede le "dokazno oceno" trditev. Za to ne v ZPP ne v ZIZ ni podlage.
predlog za taksno oprostitev - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - družinski člani - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - ogroženost preživljanja zavezanca in njegovih družinskih članov
Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev. V trditveno podlago tega predloga sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in z njimi povezane preživninske obveznosti).
Oba notarska spisa sta sklenjena zaradi zavarovanja terjatve po kreditni pogodbi, vsebina kreditne pogodbe, t.j. terjatev, zapadlost le-te, obrestna mera in ostali bistveni pogodbeni pogoji, pa je povzeta v obeh sporazumih o zavarovanju, kar za določnost terjatve zadostuje in sta izvršilna naslova zato primerna za izvršbo.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na celotno vsebino izvršilnega naslova, tudi na to, kdo je pooblaščenec ene izmed strank. Notarskima zapisoma zato ni mogoče odreči izvršljivosti zgolj zato, ker jima ni priloženo pooblastilo upnikove pooblaščenke.
Res je telekomunikacijsko omrežje spreminjajoče se, dinamično omrežje, vendar pa je povsem pravilno stališče, da so predmet neposestne zastavne pravice v konkretnem primeru lahko le tiste premičnine, ki so se na konkretnih parc. št. nahajale na dan sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa in so torej določljive, medtem ko so posamezni optični kabli in deli gospodarske javne infrastrukture v notarskem zapisu še bolj določno identificirani. Pravno nepomembna so v tem oziru dolžnikova izvajanja o "telesnosti" in zaznavnosti s čutili.
Ne drži, da telekomunikacijsko omrežje ni zbirna stvar, na kateri kot na celoti ni možno ustanoviti zastavne pravice (to na zbirni stvari sicer je mogoče), vendar pa to za obravnavano zadevo niti ni relevantno oziroma bistveno, saj omrežja niso bila zastavljena kot taka, ampak so bile zastavljene posamezne stvari (veliko število le-teh, naštetih tudi v sklepu o izvršbi). V neposredno izvršljivih notarskih zapisih so bile namreč naštete (vsaj določljive) posamezne premičnine, na katerih se ustanavlja neposestna zastavna pravica. Potencialnem kupcem morajo na ta način biti premičnine, ki so predmet izvršbe, tudi predstavljene ter bodo na ta način tudi vedeli, kaj kupujejo.
Zmotno je stališče, da naj upnik na predmetih izvršbe ne bi veljavno pridobil neposestne zastavne pravice, ker ta ni bila vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. Urejeni sta bili dve obliki neposestne zastavne pravice: navadna in registrska. Neposestna zastavna pravica je nastala že s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sklenitev takega sporazuma ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine. Zastavna pravica na zastavljenih telekomunikacijskih omrežjih oziroma stvareh, ki sestavljajo ta omrežja, v konkretnem primeru ni bila registrska zastavna pravica. Med vrstami premičnin, za katere se je vzpostavil register neposestnih zastavnih pravic, je bila navedena "oprema", a ta pojem ni bil opredeljen. Telekomunikacijsko omrežje kot zbirna stvar ni bilo določeno kot stvar, za katero je bil vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. "Sestavine", t.j. (posamezne) stvari, ki so ga sestavljale, pa niso bile predmet vpisa v register.
podrejene obveznice - sklep o nadaljevanju postopka - sklep o nepristojnosti - izključna krajevna pristojnost - zahtevek za povrnitev škode - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - nezakonita odločba - Banka Slovenije
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikom se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njihovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5, 16, 29. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje nedopolnjenega predloga - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - sodna taksa za pritožbo - motenje posesti
Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00082061
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1-1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9, 45. ZBan-1 člen 253a, 261a. OZ člen 10, 131. ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 26.
povrnitev škode - Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - podrejene obveznice - varstvo oškodovanca - imetnik podrejenih obveznic - plačilo odškodnine - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - nov zakon - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - razširitev tožbe - tožba proti poslovnim bankam - tožba zoper Republiko Slovenijo
ZPSVIKOB-1 ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.
odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - naknadna odobritev procesnih dejanj - zakonito zastopanje pravdno nesposobne stranke - zastopanje po zakonitem zastopniku - pravilno zastopanje v postopku - vloga brez pravnih učinkov - ugotovitev dejstva - fikcija umika pritožbe - pravdna sposobnost stranke - procesna sposobnost stranke - imenovanje novega skrbnika
Če so pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem pravdno nesposobne osebe odpravljive, sodišče ukrene, kar je treba, da bo pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. Navedeni 81. člen ZPP določa izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, ki jo je zato treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa se s postopkom seznani, pa je zakoniti zastopnik tisti, ki je dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.
Vloga pravdno nesposobne osebe nima pravnih učinkov. Ker ne gre za nobenega izmed položajev iz 343. člena ZPP, sodišče takšne vloge ne zavrže, temveč zgolj ugotovi obstoječe pravno dejstvo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/4. ZPP člen 41, 41/2. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
predlog za taksno oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse - delni umik tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - določitev vrednosti spornega predmeta - višina taksne obveznosti - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravnomočna odločitev - sodna taksa za umik tožbe - vrnitev dela plačane sodne takse
Pri odločanju o predlogu za odlog oz. obročno plačilo sodne takse sodišče delnega umika tožbe ni moglo upoštevati. To pa še ne pomeni, da umik tožbe ne bo ustrezno upoštevan v nadaljevanju.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00081485
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 1, 1/1, 1/2, 18, 18/1, 18/3, 18/4, 38, 38/1. ZPPCP-1 člen 82, 82/1, 82/5. ZARSS člen 16, 16/3, 18, 18/3, 18/5. ZPP člen 141a, 142.
gospodarski spor majhne vrednosti - mednarodni prevoz blaga - prevoz blaga v cestnem prometu - letalski prevoz - izguba pošiljke - odgovornost prevoznika v cestnem prometu - očitna napaka - omejitev višine odškodnine - huda malomarnost - povrnitev separatnih stroškov - informativni narok - alternativno reševanje sporov - vabilo na narok - osebno vročanje
Sicer drži, da se skladno s četrtim odstavkom 18. člena Montrealske konvencije v primeru prevoza po kopnem, ki se opravi zunaj letališča v okviru izvajanja pogodbe za letalski prevoz za namen dobave pošiljke naslovniku, šteje, da je vsaka škoda posledica dogodka, ki se je zgodil med letalskim prevozom. Vendar pa je ta domneva izpodbojna in velja samo v primeru, če ni dokazov o nasprotnem. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je do škodnega dogodka prišlo v odseku poti s cestnim prevozom, in sicer po tem, ko je toženka po zaključenem letalskem delu prevoza pošiljko pripeljala v svoje skladišče, od koder bi jo morala po cesti pripeljati do tožničinega sedeža. Ker je ugotovljeno, da je do škodnega dogodka prišlo v odseku poti s cestnim prevozom, domneva, da je vsaka škoda posledica dogodka, ki se je zgodil med letalskim prevozom, v obravnavani zadevi ne pride v poštev, posledično za presojo toženkine odgovornosti za izgubo pošiljke ni mogoče uporabiti določb Montrealske konvencije.
Toženka pošiljke ni izgubila namerno in se tudi ni zavedala možnosti nastanka škode, do izgube pošiljke pa je prišlo zato, ker je toženkin delavec zaradi podobnosti identifikacijskih številk na tožničini in drugi pošiljki ti številki zamenjal, tako da je na tožničini pošiljki pomotoma videl številko druge pošiljke, namenjene v Singapur, zaradi česar je bila pošiljka iz toženkinega skladišča pomotoma poslana napačnemu naslovniku v Singapur, kjer se je kljub toženkinemu prizadevanju za vrnitev pošiljke le-ta izgubila.
Tožničin očitek toženki, da pred pošiljanjem ni ustrezno preverila, kam je pošiljka namenjena, ne utemeljuje zaključka o hudi malomarnosti, ker ni bilo nobene razumne potrebe, da bi se poleg identifikacijske številke pošiljke dodatno preverjal še namembni naslov, ki je s to številko povezan. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se upoštevajoč izjemno redko pojavnost zmotne zaznave identifikacijske številke pošiljke dodatno preverjanje identifikacijske številke oziroma namembnega naslova ne pričakuje od povprečnega prevoznika, temveč kvečjemu od posebej pazljivega prevoznika, zato odsotnost dodatnega preverjanja namembnega naslova ne utemeljuje obstoja hude malomarnosti.
Tretji odstavek 18. člena ZARSS določa, da se vabilo na informativni narok strankam vroči osebno. Tretji odstavek 16. člena ZARSS določa, da se vročanje vabil na srečanja in naroke v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov po tem zakonu opravi po pravilih pravdnega postopka. Iz podatkov spisa (vabilo na informativni narok o mediaciji na list. št. 34 spisa) je razvidno, da je bilo vabilo na informativni narok o mediaciji strankama in njunima pooblaščencema poslano po elektronski pošti, kar ne ustreza pravilom pravdnega postopka o osebnem vročanju, skladno s katerimi se pisanja osebno vročajo tako, da se vročajo po (fizični) pošti z osebnim vročanjem ali po varni elektronski poti (142. in 141.a člen ZPP). Ker toženka ni bila pravilno vabljena na informativni narok o mediaciji, ni dolžna nasprotni stranki povrniti stroškov tega naroka.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - ekonomsko nasilje - fizično nasilje - psihično nasilje - časovna oddaljenost dogodkov - intenziteta kršitve - utemeljenost predloga po zpnd - pravočasnost predloga - rok šest mesecev - namen in cilj ukrepa - prevencija - občutek ogroženosti
Predlagateljica je v predlogu in dopolnitvi na splošno zatrjevala ekonomsko, psihično in fizično nasilje nasprotnega udeleženca, konkretno pa je opredelila en dogodek v letu 2018, tri dogodke v marcu 2023 in enega še poleti tega leta ter dva dogodka v maju 2024. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so dogodek iz leta 2018 in dogodki iz marca ter dogodek iz poletja 2023 preveč oddaljeni in ne izkazujejo intenzitete nasilja in kontinuiranega trajanja nasilja v povezavi z dogodkoma v maju 2024.
primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb - postopek vzpostavitve etažne lastnine - prijava udeležbe - oprava izvedenskega dela - ogled izvedenca - nesodelovanje v postopku - domneva umika - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - poseg v pravico ali pravno korist
Šesta udeleženka ne pojasni, v čem naj bi bilo zaradi domnevnega nesodelovanja drugih udeležencev v postopku in s tem nemožnosti izmere njihovih posameznih delov v naravi poseženo v njene pravice ali pravne koristi. Brez tega pojasnila ne izkazuje pravnega interesa za opozarjanje na nepopolno izveden ogled in izmero prostorov.