DZ člen 167, 168, 168/1. URS člen 54, 54/1. ZNP-1 člen 108.
odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - nujni odvzem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - pravica do družinskega življenja - dokazni standard verjetnosti - hiter postopek - ocena ogroženosti - zavarovanje koristi otrok - raziskovalna dolžnost - okoliščine konkretnega primera - celovita presoja - tehtanje pravic - milejši ukrep - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku
Predpostavka za nujni odvzem otroka po 167. členu DZ je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom staršem. Huda ogroženost je pravni standard in predstavlja osrednje vprašanje tovrstnih postopkov. Sodišče mora ugotoviti vrsto in obseg ogroženosti otrok. Odvzem lahko upraviči le tako neustrezno ravnanje starša, ki že povzroča resno škodo telesnemu in duševnemu zdravju otroka oziroma ravnanje starša, na podlagi katerega je mogoče s stopnjo precejšnje verjetnosti sklepati, da bo otroku povzročilo občutno škodo (ker bosta otrokovo telesno ali duševno zdravje in razvoj zaradi ravnanja starša očitno in trajno oziroma nepovratno prizadeta ali ker je mogoče predvideti, da ne bo mogoče uresničiti osnovnih ciljev socializacije, kot je razvoj otroka v samostojno in hkrati družbeno bitje). Ob odločanju o utemeljenosti predloga CSD za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka (prvi odstavek 168. člena DZ) mora sodišče presoditi vse v tistem trenutku znane okoliščine konkretnega primera in oceniti, ali napolnjujejo pravni standard hude ogroženosti otroka. Po vložitvi ugovora staršev, ko se vzpostavi kontradiktornost, pa mora skrbno preveriti upravičenost ukrepa tudi z vidika ugovornih navedb staršev. Ne sme presojati le svojega odločanja ob izdaji začasne odredbe (za nazaj) s podatki, ki so bili na voljo takrat. Starša namreč lahko navajata dejstva in predlagata dokaze vse do odločitve sodišča o ugovoru zoper izdano začasno odredbo. Oceniti mora tudi, če morda pridejo v poštev manj invazivni ukrepi, ki jih zagotavlja družini CSD.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
predlog tretjega za odlog izvršbe - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - dom dolžnika
Sodna praksa se je že izrekla, da določilo drugega odstavka 73. člena ZIZ ne ureja celovito vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru prodaje stanovanja, ki predstavlja dom tretjega, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote.
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00089491
ZCes-1 člen 70, 95, 96, 99, 99/1, 99/2, 99/5, 99/6. SPZ člen 37, 37/1, 75, 75/1. ZPP člen 1, 18.
opustitvena (negatorna) tožba - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - poseg v izvrševanje lastninske pravice - rekonstrukcija ceste - izgradnja občinske javne ceste - časovna komponenta vznemirjanj - začasnost - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - priključek na javno cestno omrežje - povezava z javno cesto - upravljavec občinske ceste - pristojnosti občine - pristojnost upravnega organa - izvajanje javnopravnih nalog - varstvo javnega interesa - upravno razmerje - upravnopravna zadeva - hierarhična podrejenost - civilnopravno razmerje - civilnopravna zadeva - omejitev lastninske pravice - dejansko stanje v naravi - dejanska uporaba - ustavno načelo delitve oblasti - prepovedane imisije - izdaja soglasja za cestni priključek - nadzor prometa na javni cesti
Rekonstrukcija ceste sama po sebi ne pomeni "enkratnega dejanja", ki kot tako ne bi moglo upravičevati negatornega varstva. Časovno nezanemarljiv poseg, ki traja tako v času vložitve tožbe kot tudi še v času zaključka obravnavanja, konkretno nekaj let, vsekakor pomeni poseg, ki ga je treba presojati in ustreza tudi kriterijem teorije, da je prepovedano le "trajno ali ponavljajoče se" vznemirjanje. Že zato ni posebej pomembno, koliko časa natančno bo predvidena rekonstrukcija javne ceste, ki meji na tožničino nepremičnino, še trajala.
Javne ceste so javno dobro, ki so namenjene splošni rabi in spadajo v upravno premoženje, zato so podvržene javnopravnemu režimu. Pri odločanju o utemeljenosti varstva, kot ga uveljavlja tožnica, je treba upoštevati javni interes, o tem pa se odloča v upravnem postopku.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - subjektivna vrednost - odplačna pogodba - kavza pogodbe - darilna pogodba - pogodbeni namen - načelo enake vrednosti dajatev - enakovrednost pogodbenih obveznosti - vračunanje darila
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi nedopustnega nagiba zapustnika, ki se odraža v izločitvi dela premoženja iz obračunske vrednosti zapuščine na račun zakonitih dedičev, in tega tudi ni zatrjeval. Prav tako ni uveljavljal zahtevka na razvezo pogodbe iz razloga, ker drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče presojati le po načelu enake vrednosti dajatev in tudi ni bistveno, ali je preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč potreboval, temveč je dovolj njegova predpostavka, da jo bo morebiti potreboval, in njegova želja, da zanjo v skladu z dogovorom poskrbi preživljavec.
Tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bil namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe darilen, torej da sta stranki namenoma izjavili voljo z vsebino pogodbe, ki je nista želeli skleniti, da bi prikrili darilno pogodbo,
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089495
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. OZ člen 261, 261/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZASP člen 40, 41.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev individualno določene stvari - vsebina tožbenega zahtevka na vrnitev premičnih stvari - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - posest premičnine - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - ustna pogodba - pogodba o komisijski prodaji - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odmena - napake opravljenega dela - očitne stvarne napake - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - retencijska pravica - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - vsebina dogovora - vrednost predmeta pogodbe - avtorsko pravo - dejanska podlaga sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena - nedokazana dejstva - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev - dokazna ocena verodostojnosti prič - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev ustavnega načela enakosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do učinkovitega sodnega varstva - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - napotki pritožbenega sodišča
Dokazna presoja, da sta toženca na tožnika prenesla lastninsko pravico na mavčnem odlitku kipca „ TXXC “, temelji na tožnikovi izpovedi in izpovedi dveh (njegovih) prič. Pomanjkljivost takšne dokazne presoje se izkazuje v dejstvu, da je sodišče prve stopnje verodostojnost in prepričljivost izpovedbi obeh prič ocenjevalo le v povezavi s tožnikovo izpovedjo, ne pa tudi v povezavi z dokazi, ki sta jih ponudila toženca. Te je brez ustrezne obrazložitve popolnoma izključilo iz dokazne presoje. Izostalo je že temeljno pojasnilo, zakaj je tožnikova izpoved prepričljivejša/verodostojnejša od izpovedi tožencev.
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/8. ZNP-1 člen 51, 51/2. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba sporazuma o stikih - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave - bistveno spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov - obseg in način izvajanja stikov - namen stikov - čustvena navezanost - pridobitev mnenja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi.
Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride.
Ni zakonske podlage, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.
predpogodbena odgovornost - načelo vestnosti in poštenja - pogajanja - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - odstop od pogajanj - opustitev namena skleniti pogodbo brez utemeljenega razloga - pismo o nameri - dolžnost seznanitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga
V odsotnosti drugačnega dogovora ne obstaja obveznost stranke, ki se pogaja, da nasprotno stranko obvesti o tem, da se v zvezi z zasledovanim poslovnim ciljem pogaja še s kakšnim drugim gospodarskim subjektom.
Sočasno pogajanje o poslovnem sodelovanju z dvema gospodarskima subjektoma z namenom realizirati tisto sodelovanje, ki bo ugodnejše, je v poslovnem prometu običajno in ne predstavlja nepoštenega pogajanja. Če stranka odstopi od nadaljnjih pogajanj zato, ker je z drugim gospodarskim subjektom dosegla dogovor, s katerim bo zasledovani poslovni cilj dosegla na zanjo ekonomsko ugodnejši način, je za odstop od pogajanj obstajal utemeljen razlog.
Trditveno in dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je ta namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki, torej na tožnici.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 121. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje samostojnemu podjetniku posamezniku - vročanje na naslov iz registra - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - predhodni postopek - virtualna pisarna - domneva insolventnosti
Dolžnik je po prvem pritožbenem postopku vedel, da zoper njega teče predhodni postopek za začetek stečajnega postopka in bi zato moral sam poskrbeti za prejem pošte na danem naslovu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089461
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 180, 180/3. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - neposredni učinek direktive - sodbe SEU - sodna praksa kot pravni vir - lojalna razlaga nacionalnega prava - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - objektivno merilo - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - standard profesionalne skrbnosti - prava in neprava retroaktivnost - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - odlog plačila - sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - preplačilo - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - hujše škodljive posledic
Ustaljeno in enotno je stališče, da materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati in uporabiti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 180. člena ZPP), vključuje tudi pravo Evropske unije (EU), to pa je v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oziroma primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje Sodišče Evropske unije (SEU), katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Če predpisi, razlage ali sodna praksa nacionalnega prava nasprotujejo pravu EU (vključno z razlagami slednjega s strani SEU), mora nacionalno sodišče po načelu lojalne (evroskladne) razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z zgoraj citiranim 272. členom ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot.
odmera pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odgovor na tožbo
Namen procesnega dejanja (odgovora na tožbo) je v preprečitvi izdaje zamudne sodbe, zato sama vložitev odgovora po prejemu umika tožbe ne predstavlja potrebnega stroška.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka
V tem postopku ni mogoč preizkus utemeljenosti upraviteljeve odločitve, da je sprožil ustrezne postopke, niti presoja, ali so podane predpostavke za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov postopka zadošča, da ima sodišče podatek, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka - odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost - razbremenitev odgovornosti - razbremenilni razlogi - trditveno in dokazno breme - nepristranskost sodnika
Posamezni član poslovodstva se lahko razbremeni svoje odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja - nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti začetne stroške začetka stečajnega postopka - v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati.
Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Zgolj s svojim zaslišanjem tega ne more uspešno izkazati.
URS člen 2, 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. OZ člen 269, 269/1. ZIZ člen 212. ZPP člen 7, 212.
določitev sodnih penalov - namen sodnih penalov - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - kaznovalni učinek - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - trditveno in dokazno breme - zloraba pravic - pošteno sojenje - obrazloženost odločbe
Iz določbe prvega odstavka 269. člena OZ je mogoče ugotoviti, čemu so sodni penali namenjeni: njihov cilj je dolžnika siliti k izpolnitvi nedenarne obveznosti, ki je dolžnik kljub temu, da upnik razpolaga s pravnomočno sodno odločbo zoper njega, ni prostovoljno izpolnil. Gre torej za institut, ki je alternativa izvršbi, z obojim pa se dokončno uresničuje upnikova ustavna in konvencijska pravica do sodnega varstva. Le-ta je namreč učinkovita šele, ko je terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, tudi dokončno realizirana. Penali imajo pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju načela pravne države.
Upnikova pravica, da se posluži sodnih penalov za siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, pa ni neomejena. To med drugim pomeni, da upnik navedene pravice ne sme zlorabljati, saj že iz 2. člena URS izhaja prepoved zlorabe pravic. Za zlorabo pravice gre, če nosilec pravice zaradi "odprtosti" upravičenja pravico uresničuje tako, da odstopi od njenega namena. V takem primeru je dolžnost pristojnega organa, da na predlog prizadetega ali po uradni dolžnosti prekoračeno pravico vsebinsko omeji tako, da ne pride do prekomernega posega v pravico prizadetega, ki je z njo v konfliktu, če je potrebno, tudi tako, da zavrne zahtevo "izvrševalca pravice" za pravno varstvo.
Upnik v pritožbi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnik dolgovane obveznosti sedaj že izpolnil, izrecno niti ne prereka. Bistveni pritožbeni argument je namreč upnikovo materialnopravno stališče, da za odločanje o njegovem predlogu za določitev sodnih penalov ni odločilen trenutek odločanja sodišča oziroma trenutek izdaje sklepa, temveč trenutek vložitve predloga. Takšno stališče pa je glede na zgoraj predstavljena materialnopravna izhodišča pravno zmotno. Kot rečeno, je namen sodnih penalov siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, kakor hitro pa je (bil) ta cilj dosežen, za določitev sodnih penalov ni več podlage. Določitev sodnih penalov v takem primeru bi pomenila zlorabo upnikove pravice, saj ne bi šlo več za siljenje dolžnika k izpolnitvi obveznosti, ampak le še za kaznovanje le-tega. Povedano drugače, če bi sodišče določilo sodne penale kljub temu, da je dolžnik že izpolnil dolgovane obveznosti, bi dopustilo upniku izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom. Zlorabo pravice pa je sodišče njenemu izvrševalcu dolžno preprečiti, ne pa je celo omogočati.
Namen sodnih penalov je v tem, da se dolžniku naloži obveznost pravočasne in učinkovite izpolnitve, zato je za presojo odločilno stanje v trenutku vložitve predloga, ko je bil interes upnika za njihovo določitev aktualen in utemeljen.
Če bi se v tej pravdi ugotovilo, da je toženec v kazenskem postopku lagal, bi se s tem ugotovilo diametralno nasprotno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku. Tožba ni dopustna, ker bi bilo s tem poseženo v ustavno načelo prirejenosti sodnih postopkov.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - naknadno plačilo sodne takse - nezakoniti sklep - preuranjen sklep - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-1. Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje, je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VSL00089326
ZIZ člen 15, 32, 53, 53/2, 56, 80, 89, 89/1, 89/3, 162, 163. ZPP člen 286.
izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - premoženjska pravica - predmet izvršbe - izvajanje televizijske dejavnosti - ugovor po izteku roka - omejitev ugovornih razlogov - prekluzija - omejitev izvršbe - unovčljivo premoženje - denarna terajtev - določenost denarne terjatve - izvršba na premičnine - subsidiarna uporaba ZPP
Glede na samo vsebino pravice (dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) in možnost njenega prenosa ter ob upoštevanju njene unovčljivosti gre za materialno pravico iz 162. člena ZIZ, na katero je možna izvršba na način, določen v 163. členu ZIZ.
Pritožba se zmotno sklicuje na subsidiarno uporabo 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke navedejo dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da 80. člen ZIZ ne vsebuje nobene določbe o prekluziji, vendar pa ta določba predstavlja le eno izmed materialno pravnih določb, ki določajo okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. To z drugimi besedami pomeni, da okoliščino iz 80. člena ZIZ dolžnik lahko uveljavlja v ugovoru, saj navedeni člen ne pomeni posebnega samostojnega pravnega sredstva.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tehtanje interesov strank - udeleženci v postopku - izpodbijanje ločitvene pravice - stroški udeleženca
V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna.
Pravdni postopek zaradi izpodbijanja ločitvenih pravic v stečaju je namenjen vsebinski presoji pravice upnikov do poplačila,pridobljene v tem izvršilnem postopku. Upnika bi jo v izvršilnem postopku izgubila na podlagi podane voljne izjave, ki pa je nista podala.
Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku, je udeženec. Ker ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo smiselno uporabiti določila ZPP in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha.