sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sklep o zavrnitvi predloga - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok - pravnomočna odločba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - bistveno spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - največja korist otroka - skupno starševstvo - enakopravnost staršev - obseg stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - polnoleten otrok - prenehanje starševske skrbi - cilj - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
O spremembi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo se odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.
Predpostavlja se, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka v teh postopkih. Sodišče tako ponovno ne ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za varstvo in vzgojo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.
Okoliščina, da so se od odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo materi povečali stiki očeta z otrokoma, s katero je predlagatelj utemeljeval predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ni takšne narave oziroma ne predstavlja spremenjene okoliščine glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, in ki bi od sodišča terjale poseg v pravnomočno sodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno, oče nasproti materi ni bistveno spremenil načina komuniciranja kot tistega dejavnika, ki je bil eden glavnih ovir za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji. Tudi predlog CSD, da bi s skupnim starševstvom odpadle težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Pa tudi sicer gre bolj za predvidevanje CSD, brez utemeljene strokovne podlage.
vzpostavitev etažne lastnine - skupni deli stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del - dokazni standard verjetnosti - terasa
Glede na to, da so stroške sanacije terase, ki je hkrati nadstrešek nad vhodom v stavbo, sanirali vsi etažni lastniki, pritožnica pa pravnega naslova, da je ob nakupu prostorov v stavbi kupila tudi teraso in shrambo pod stopnicami, ni izkazala (položaj kupljenih delov je bil razviden iz zemljiške knjige), česar v pritožbi tudi ne izpodbija, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta dela 451 in 454 splošna skupna dela stavbe.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - tržna vrednost nepremičnine - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - sklep o prvi prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene
Breme upnika, ki se sme pritožiti proti sklepu o prodaji, je, da izkaže, tj. da do stopnje verjetnosti dokaže, da cenitev ni več ažurna.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico - sorazmernost ukrepa - nujnost ukrepa - omejitev zavarovanja
Pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju je obstoj izvršilnega naslova zoper dolžnika. Ne gre za zlorabo pravic, ker bi upnik lahko predlagal izvršbo, predlaga pa zgolj zavarovanje. Že na prvi pogled je jasno, da je upnik zoper dolžnico predlagal milejši ukrep, kot je izvršba, saj gre zgolj za zavarovanje.
Nujnost ukrepa je upnik utemeljil že s starostjo terjatev, torej z obdobjem, v katerem upnik svoje terjatve ni dobil poplačane, z neuspešnostjo davčne izvršbe in z neobstojem drugega dolžničinega premoženja, čemur dolžnica niti ni nasprotovala. Kot bistveno pa bi dolžnica na tem mestu morala ponuditi vsaj neko nadomestno premoženje, na katerem bi upnik lahko zavaroval ali poplačal svojo terjatev, pa tega dolžnica ni storila. Upniku namreč pravice do zavarovanja ni mogoče odreči, kolikor gre za edino dolžnikovo premoženje (dolžnica česa nasprotnega ne zatrjuje), na katerem upnik sploh lahko predlaga zavarovanje, pa je dovoljeno zavarovanje pravzaprav tudi edino možno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087913
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/1 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek
Sodišča z uporabo stališč novejše sodne prakse ne zaobidejo prepovedi povratne veljave predpisov, temveč le napolnijo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času sklenitve kreditne pogodbe ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak. Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklenitvi kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Sodba C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje, temveč zadošča, da obstaja tveganje, da bo potrošnik med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega. Prav zato, ker so z vidika dokončnega odplačila kredita v CHF meritorne le vrednosti v CHF, je treba stališče v sodbi C-287/22 ("da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je potrošnik začel postopek") razlagati na način, da so pri presoji morebitnega preplačila kredita relevantne vrednosti v domači valuti (ne CHF).
ZGD-1 člen 293, 305, 305/1, 395, 395/1, 395/1-2, 395/2. ZPre-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/2, 8/2-1, 63, 63/1. ZPP člen 285.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine - dnevni red skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti - materialno procesno vodstvo - usklajeno delovanje - domneva usklajenega delovanja
Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic nekaterih delničarjev ni kršila svojih kogentno določenih pristojnosti.
Ker tožeča stranka ni trdila, da je od tožene stranke zahtevala kakršnekoli informacije v zvezi s spornim sklepom skupščine in da odgovora na svoja vprašanja ni dobila, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ne more uspeti z izpodbijanjem spornega sklepa skupščine zaradi kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da že neobičajne okoliščine pridobitve spornih delnic (čas prenosa delnic, število prenesenih delnic, neplačilo za delnice) kažejo na to, da je njihovo lastništvo navidezno. Izpolnjena je domneva o usklajenem delovanju iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11. ZIZ člen 341, 364, 364/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti
Pri uveljavljanju pretrganja zastaranja je bistveno, da pretrganje zastaranja ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala. Pripoznava dolga je namreč mogoča le dokler terjatev (še) ni zastarana. Enako velja za (delno) plačilo dolga, ki je konkludentna oblika pripoznave dolga. Po tem, ko obveznost zastara, ta namreč zgolj postane naturalna. Plačila naturalne obveznosti ni mogoče šteti za pripoznavo dolga ali odpoved zastaranju, ampak je potrebna pisna pripoznava zastarane obveznosti. Potem, ko je terjatev zastarana, nastopijo enaki učinki samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo zastarane obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088560
ZASP člen 83, 83/4, 164, 167, 170, 170/1, 170/1-1, 170/1-2, 170/2, 170/7, 173. ZIZ člen 267, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna odredba po zasp - varstvo materialnih avtorskih pravic - preklic imetniku materialne avtorske pravice - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - prepoved kršenja in bodoče kršitve - predpostavke za sodno varstvo - verjetna izkazanost terjatve - imetništvo avtorskih pravic - kršitev moralne avtorske pravice - nevarnost dejanske kršitve - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljivost sklepa - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
V obravnavanem primeru ni bilo pogojev za takojšnjo zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik je ob sklicevanju na posebno zakonsko ureditev o varstvu in zavarovanju avtorske pravice konkretno opredelil terjatev, ki jo želi zavarovati, konkretiziral pravno relevantna dejstva o obstoju te terjatve in predložil dokaze za svoje trditve.
ZIZ člen 24, 24/2. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-6, 17, 17/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - prevzem dolga na podlagi zakona - ugovor plačila - ugovor zastaranja - trditveno in dokazno breme dolžnika - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - stroški postopka - omejitev odgovornosti
Zakon v ničemer ne posega v temeljna načela dokaznih postopkov, niti torej ne v načelo, da negativnih dejstev ni treba niti mogoče dokazovati. Zahteva, da upnik dokaže, da terjatev še ni bila plačana, bi pomenila, da se od upnika terja, da dokazuje negativno dejstvo. Smiselno enako velja tudi glede zastaranja terjatve. Tudi to, da terjatev ni zastarala, ne sodi v upnikovo trditveno in dokazno breme. Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
Utemeljeno upnik izpodbija tudi stališče sodišča prve stopnje, da lahko upniki plačilo terjatev zahtevajo le na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih neposredno zoper družbenike izbrisanih družb. Napačno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da so predmet prevzema dolga po ZOKIPOSR samo terjatve, ki jih je povzročila ali bila dolžna izbrisana družba in ne tudi terjatve (npr. izvršilni stroški), ki so nastali pri izterjavi od odgovorne družbenice. Neutemeljeno je nazadnje tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00088140
KZ-1 člen 58, 58/2, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - priznanje krivde - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - predobravnavni narok
V skladu z določbo drugega odstavka člena 58 KZ-1 se pogojna obsodba ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen najmanj treh let, kar pomeni, da sodišče, razen v primeru procesne situacije iz petega odstavka istega zakonskega določila, ko je za primer priznanja predlagan izrek pogojne obsodbe, te sankcije opozorilne narave v obravnavanem primeru ni moglo izreči; kljub drugačni navedbi sodišča prve stopnje v sodbenem izreku je evidentno, da je tožilstvo za primer priznanja krivde na predobravnavnem naroku predlagalo izrek nepogojne zaporne kazni v trajanju dveh let, kar terja zaključek, da je sodišče prve stopnje pogojno obsodbo obtoženki izreklo v nasprotju z jasno določbo kazenske materialne zakonodaje in na ta način, v obtoženkino korist, prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
Pritožnica nasprotuje izrečeni sankciji opozorilne narave, tako svojo kritiko pa utemeljuje z oceno, da razpoložljive dejanske okoliščine ne upravičujejo zaključka o pozitivni prognozi obtoženkinega prihodnjega življenja; pritožnica ne prepozna, da je prvostopenjsko sodišče z izrekom pogojne obsodbe prekršilo materialno določbo, ki določa, upoštevaje predpisano kazen, ključno merilo za vnaprej določljiv katalog kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi je vprašanje (ne)upravičenosti pozitivnega prognoziranja sploh mogoče postaviti.
Sodišče druge stopnje pritožbene navedbe zavrača in pojasnjuje, da je pravica iz 22. člena Ustave RS v zvezi s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice določena zlasti, na eni strani kot zahteva, da oblastni organ (tudi sodišče) stranke ne sme obravnavati neenakopravno tako, da bi v njeni zadevi odločil drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih ali enakih primerih, na drugi strani pa kot pravica do poštenega postopka, katera naj izhodiščno zagotavlja enakost orožja strank v postopkih, tudi v procesnih situacijah, kjer obdolženemu oziroma obsojenemu kot načeloma šibkejši stranki v kazenskem postopku nasproti stoji državno tožilstvo kot predstavnik države z vzvodi fizične prisile. Sodišče druge stopnje se, upoštevaje, da pritožniki izpostavljajo samo konkretno procesno situacijo, ne pa odločitev v zatrjevano primerljivih primerih, opredeljuje zlasti do drugega vidika pravice iz člena 22 Ustave RS.
Dejstvo, da je kazenski postopek formaliziran glede potrebnega ravnanja osebe, ki je njegov glavni subjekt, o procesnih obveznostih in o posledicah nespoštovanja procesnih obveznosti pa je ta oseba tudi vnaprej poučena, terja ugotovitev, da je obsojeni že tekom postopka imel možnost pojasniti svoje sporno ravnanje v dejanskem in pravnem pogledu, kar je tudi razlog, da je postopek odločanja o krivdno povzročenih stroških procesno zasnovan brez obligatorno razpisane posebne možnosti, da se o kršitvah svojih procesnih obveznosti (dodatno) izjavlja pred sprejemom odločitve.
Na način možnosti sprotnega pojasnjevanja svojih procesnih korakov, ob vnaprejšnji obveščenosti o obveznostih tekom postopka ter o posledicah njihovega nespoštovanja, pa tudi z vložitvijo pritožbe, je obsojencu v procesni situaciji, kjer ne nastopa kontradiktorno proti drugi stranki, pač pa proti sodišču, ki v skladu s členom 23 Ustave RS odloča o njegovih pravicah in dolžnostih, v zadostni meri zagotovljena pravica do izjave in s tem poštenost postopka.
SPZ člen 39, 92, 99. ZPP člen 8, 184, 185, 185/1, 285. Navodilo za ugotavljanje in zamejničevanje posestnih meja parcel (1976) člen 12.
reivindikacijska tožba - negatorna tožba - sui generis zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - obstoj lastninske pravice - tožba na priznanje lastninske pravice na nepremičnini zoper zemljiškoknjižne lastnike - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - ograja - ponovni postopek - pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - izvedensko mnenje - geodetska napaka - zemljiški kataster - sprememba elaborata - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - poprava zarisa mejne črte v zemljiškem katastru - predlog za izločitev izvedenca - materialno procesno vodstvo - privilegirana sprememba tožbe - enako varstvo pravic v postopku - dokazna ocena izpovedbe prič
Tožnik od vložitve tožbe dalje zatrjuje, da je zemeljska površina, ki predstavlja parcelo št. 691/2 v njegovi lasti in da ni v lasti toženke, ki je v zemljiški knjigi vpisna kot njena lastnica. Skupna značilnost vseh tožbenih zahtevkov, ki jih je tožnik v postopku spreminjal, je, da terja priznanje, da je lastnik zemljišča, ki sedaj predstavlja parcelo št. 691/2. Tudi v spremenjenih tožbenih zahtevkih, s katerimi je prilagodil tožbeni zahtevek ugotovitvam izvedenca, da se vnesejo spremembe v zemljiškem katastru, je pravovarstvo ostalo nespremenjeno - od sodišča je terjal, da se izreče, ali je lastnik spornega zemljišča, ki predstavlja parcelo št. 691/2.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - priložitev izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - deljiva obveznost - absolutno nična sodna odločba - vezanost sodišča na izvršilni naslov - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - pribava listin - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - samostojna storitev odvetnika - dejanski stroški - neobstoječa pravna oseba - uradne poizvedbe o računih v evidencah - jezikovna razlaga
Skladno z načelom formalne legalitete je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v zvezi s presojo, ali je konkretna terjatev tožencev, sedaj upnikov, za plačilo pravdnih stroškov razdelna ali nerazdelna. Iz (izreka) pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, solidarnost ne izhaja, zato gre za deljivo obveznost. Vendar pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje skupni znesek tožencem prisojenih pravdnih stroškov 825,04 EUR napačno razdelilo na šestine namesto na četrtine. Drži sicer, kot izhaja iz uvoda sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, da je v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, na strani tožene stranke prvotno bilo šest oseb, a sta dve od njiju med pravdo prenehali obstajati. Družba E. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana dne 27. 1. 2014 in družba G. d. d. - v stečaju dne 15. 8. 2015. To pomeni, da sta obe družbi prenehali obstajati, še preden je dolžnik H. H. v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 1/2009 vložil predlog z dne 14. 11. 2023 za pridružitev k tožeči stranki kot enotni sospornik, v zvezi s čimer so nastali konkretni pravdni stroški. Sklep V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 se tako glasi tudi na dve osebi, ki nista obstajali že ob vložitvi predloga dolžnika z dne 14. 11. 2023, o katerem je odločalo pravdno sodišče v izvršilnem naslovu (prim. I. točka izreka sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024). Zato odločba, kolikor se nanaša na izbrisani družbi E. d. o. o. in G. d. d. - v stečaju, ne more učinkovati, temveč je absolutno nična.
Odvetniška tarifa v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Strokovna ocena izvedenke, v katero tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, je, da je v posledici akutnega poslabšanja hude duševne bolezni zadržana oseba brez uvida v svoje bolezensko stanje in zato zmotno meni, da je zdrav, da duševne bolezni nima, tablete, ki so mu jih psihiatri predpisali, pa so škodljive in smrtno nevarne za zdravje in življenje. Zanesljive strokovne ocene izvedenke tudi pritožbi priloženo laično mnenje mame zadržane osebe ne more omajati.
odločitev o stroških - stroškovna odločitev - kriterij uspeha stranke
V pravdnem postopku so nepomembne tudi navedbe o prepovedi posega v denarno socialno pomoč, saj je tak ugovor lahko stvar presoje šele ob morebitni prisilni realizaciji te terjatve v izvršilnem postopku, v kolikor toženec obveznosti ne bo prostovoljno izpolnil.
ZPND člen 19, 19/3, 22a, 22a/1, 22f. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 5, 27, 27-5.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - odločanje o ugovoru - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist - neposredna pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravovarstvena potreba za odločanje o pritožbi - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - dopustnost presoje utemeljenosti pritožbe - stroški nepravdnega postopka - stroški za sestavo vloge - materialni stroški
Ukrepi v času odločanja o pritožbi predlagateljev ne veljajo več. Ker predlagatelji pred iztekom ukrepov niso podali predloga za njihovo podaljšanje, je prenehanje njihove veljavnosti dokončno (tretji odstavek 19. člena ZPND). Ponovni izrek ukrepov je možen samo na podlagi novega, samostojnega predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088719
ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/2, 41. SPZ člen 7, 8, 18, 18/1. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - načelo povezanosti zemljišča in objekta - samostojen predmet stvarnih pravic - parcela - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - pritožbene novote - pritožbene novote v nepravdnem postopku
ZVEtL-1 ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, ne na kakšnih drugih objektih, ki niso stavbe. To, ali je sporni objekt samostojna stavba, je prvo dejstvo, ki ga mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da lahko pravilno uporabi določbe ZVEtL-1. Pomožni objekti oziroma objekti zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1), kot na primer zunanje garaže, namreč načeloma nimajo svojega pripadajočega zemljišča.
Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta je predmet stvarnih pravic v primeru, ko na objektu ni vzpostavljena etažna lastnina oziroma ustanovljena stavbna pravica, zemljiška parcela, na kateri objekt stoji.
Kljub temu, da za prekluzije pritožbenih novot v predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, glede na namen teh postopkov, ne veljajo enako strogi kriteriji kot v pravdnem postopku, pa morajo biti navedbe, ki jih udeleženci prvič podajajo v pritožbenem postopku, vseeno konkretizirane in substancirane.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - pavšalne trditve - zaslišanje izvedenca
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje primeroma nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna.
Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da bi sodišče cenilko moralo zaslišati, saj za zaslišanje cenilke sodišče ni imelo podlage. Pravilno je namreč ocenilo, da je izvedensko mnenje oziroma cenitev prepričljiva in strokovno utemeljena, pavšalne pripombe dolžnika pa prepričljivosti in pravilnosti cenitve niso uspele z ničemer omajati. Namen dokazovanja z izvedencem namreč tudi ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev.
Tako pogodbena kazen kot odškodnina sta instituta obligacijskega prava, vendar služita različnim namenom in imata različne pogoje za uveljavljanje. Pogodbena kazen je vnaprej dogovorjena civilna sankcija, ki jo pogodbeni stranki določita za primer neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti. Nastopi ob sami kršitvi pogodbe, ne glede na to, ali je škoda dejansko nastala ali ne. Za njeno uveljavitev ni treba dokazovati nastanka škode. Določena je v poljubnem znesku ali obliki, ne sme pa biti dogovorjena za denarne obveznosti. Če je pogodbeno dogovorjena kazen višja od dejanske škode, se jo lahko zahteva v celoti; če je škoda večja od dogovorjene kazni, pa lahko upnik za razliko zahteva odškodnino. Bistvena razlika je v tem, da je za pogodbeno kazen dovolj že sama kršitev pogodbe, medtem ko je za odškodnino treba izkazati nastanek in višino škode.