CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00088782
ZPP člen 274, 274/1, 287, 287/2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1, 395/1-2, 395/3, 510, 510/2, 516, 522. ZSReg člen 41, 41/3.
izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - ničnost sklepa skupščine - sprememba družbene pogodbe - prečiščeno besedilo družbene pogodbe - dolžnost zvestobe - zavrnitev dokaznega predloga - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
516. člen ZGD-1 ne določa, na kakšen način mora biti sklep o spremembi družbene pogodbe nomotehnično izdelan. Po presoji pritožbenega sodišča ne gre za kršitev zakona, če se pri spreminjanju družbene pogodbe postopa tako, da se namesto prejšnje družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo.
Dogovor o vezanosti glasovalne pravice ima le obligacijske učinke, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju z dogovorom o vezanosti glasovalne pravice ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine.
Glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe ni predstavljalo kršitve dolžnosti zvestobe niti zlorabe glasovalne pravice.
V primeru vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. S tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa skupščine ali za njegovo razveljavitev, je treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register.
stečajni postopek - pravni interes za pritožbo - oddajanje premoženja v najem - upravljanje stečajne mase - najemna pogodba
V postopkih insolventnosti se upoštevaje določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP in v skladu z določbo 343. člena ZPP mora pritožbeno sodišče paziti, da je pritožba dovoljena. Dovoljena pa je takrat, ko ima pritožnik pravni interes za pritožbo. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe in mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami upraviteljice, da v ZFPPIPP ni predvideno posebno postopanje upravitelja v primeru oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v najem. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP).
začasna odredba o stikih - ukinitev stikov - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom - psihična obremenitev otroka - stiki v korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe posebej poudarjeno načelo hitrosti, sodišče o njem praviloma odloča na podlagi mnenja CSD, le izjemoma že v postopku za izdajo začasne odredbe angažira izvedenca.
sodna izvršba davčnih obveznosti - ugovor po izteku roka - vrsti red vračunavanja plačil - vrstni red plačila davka - vrsta davka - zapadlost neplačanih zaporednih obveznosti
Če davki dospejo v plačilo istočasno, vrstni red plačila določi zavezanec za davek; če zavezanec za davek ne določi vrstnega reda plačila, ga določi davčni organ in pri tem upošteva, da se najprej poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana. Že iz samega seznama izvršilnih naslovov v tej zadevi izhaja, da izterjevani davki, tudi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, niso zapadli istočasno. Če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Že iz seznama izvršilnih naslovov je razvidno, da dolžnik upniku dolguje več različnih vrst davkov.
ZPP člen 2, 72, 72/1, 87, 161, 161/3, 287, 287/4, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 55, 55/1, 59, 59/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - vsebina obravnavane zadeve - obseg odločanja - predmet odločanja - omejitev ugovornih razlogov - neupoštevni ugovorni razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odločitev o stroških postopka - solidarno (nerazdelno) plačilo - sosporništvo
S tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik uveljavlja samo tako imenovane opozicijske ugovorne razloge (8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), izjemoma tudi impugnacijske razloge (npr. 12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
ZVO-2 člen 233, 233/1. ZGJS člen 5, 5/2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 17, 44. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode (2012) člen 8, 21, 22, 34.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - obveznost plačila komunalnih storitev - izvajanje storitev - dostop z vozili
Pravno razmerje med pravdnima strankama temelji na zakonu in podzakonskih predpisih, vendar je kljub temu dvostransko in odplačno, zato je tožeča stranka upravičena do plačila za storitve obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v zvezi z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami zgolj, če storitve za toženo stranko dejansko izvaja.
Tožena stranka je bila z dopisom tožeče stranke obveščena o nameravani izvedbi storitve ter opozorjena na svojo obveznost omogočiti izvajalcu urejen dostop do greznice oziroma male komunalne čistilne naprave ter na posledice opustitve izpolnitve te obveznosti. Tožeča stranka je poskušala pri toženi stranki opraviti storitev, vendar črpanje blata ni bilo mogoče, ker do greznice oziroma male komunalne čistilne naprave ni bilo mogoče dostopati s tovornim vozilom. Tožeča stranka je s svojim prizadevanjem za opravo storitve izpolnila svojo dolžnost izvajanja storitev javne službe, zaradi česar je tožena stranka dolžna plačati vtoževane račune.
ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/3. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
stečaj pravne osebe - sodna taksa - plačilni nalog - prepozen ugovor - zavrženje ugovora
Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko se v vsebinsko presojo in s tem utemeljenost prepoznega ugovora ni spustilo. Pritožnik tudi s pritožbo ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega je prepozno ugovarjal.
V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1.
pritožbeni postopek - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Ker mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe, je neutemeljen očitek pritožnice, da obveznost plačila sodne takse ni nastala.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni jasno, na kakšen način je bil določen znesek sodne takse. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanemu sklepu pojasnilo, da je za odmero sodne takse za pritožbeni postopek upoštevalo vrednost spornega predmeta ter količnik za odmero takse, ki za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari znaša 3,0.
Pritožbo, ki jo v imenu psihiatrične bolnišnice vloži oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik niti pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, sodišče kot nedovoljeno zavrže.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 226, 226/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti
Za presojo je odločilno, da je dolžnik v obdobju, ko je že imel visok dolg in bi zato moral storiti vse za poplačilo upnikov, svojo prezadolženost reševal na neprimeren način in vsa razpoložljiva finančna sredstva tvegano vložil v kriptovalute in provizije posrednikov, zaradi česar je na voljo manj stečajne mase, kot bi je bilo sicer.
popis in cenitev zapustnikovega premoženja - ugotovitev vrednosti darila - vrednost zapuščine - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - izračun nujnega deleža - izvedenec
V skladu z 28. členom ZD je ugotovitev vrednosti danega darila bistvena za ugotovitev vrednosti zapuščine in izračun nujnih deležev. Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD). Pritožba utemeljeno opozarja, da točne vrednosti nepremičnine parc. št. 005 k. o. X na dan zapustničine smrti, ni mogoče izračunati drugače kot s cenitvijo sodnega izvedenca za gradbeništvo. Ker je sodišče prve stopnje ugodilo pritožnikovemu predlogu za popis in cenitev zapuščine in je z izpodbijanim sklepom že določilo ustreznega izvedenca (za cenitev tistih zemljišč, ki spadajo v zapuščino), je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka bolj smotrno, da izvedenec oceni še vrednost darila - nepremičnine parc. št. 005 k. o. X kot naknadno oziroma ločeno imenovanje izvedenca za oceno vrednosti tega darila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088803
OZ člen 82, 120, 943, 943/1,. ZPP člen 154, 154/3.
prometna nesreča - nalet srnjaka - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - stroški popravila - izvedenec - povrnitev stroškov popravila - stroški za delo sodnega izvedenca - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - načelo uspeha - sorazmerno majhen uspeh
Splošni pogoj zavarovalnice določa, da zavarovalnica "ne povrne stroškov popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve vozila (pridobitev na vrednosti)." To, posebej v razumevanju povprečnega potrošnika, ne daje podlage za to, da se od stroškov popravila, ki so posledica zavarovanega škodnega dogodka samega po sebi, odšteje stroške hipotetične (fiktivne) sanacije predhodnih "sledi oplaženja in manjših deformacij," ki se jih lastnik ni odločil sanirati, ker je avto lahko kljub temu uporabljal.
kaznivo dejanje posilstva - sostorilstvo - postopek proti mladoletnikom - pomoč pri kaznivem dejanju - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
V obravnavanem primeru mladoletnik sicer ni sodeloval pri tistem delu izvršitvenega ravnanja, ki je bil spolno obarvan oziroma so njegova ravnanja zunaj kroga naravnih izvršitvenih dejanj spolnega kaznivega dejanja, vendar ga je potrebno obravnavati kot sostorilca kaznivega dejanja. S tem, ko je skupaj z obtoženim B. B. oškodovanko na silo zvlekel na zelenico pod ploščadjo in jo je nato podrl na tla, da je obtoženi B. B. z uporabo sile z njo proti njeni volji in kljub njenemu upiranju spolno občeval, mladoletnik pa je medtem stal v neposredni bližini in opazoval okolico, da obtoženi B. B. ne bi bil opažen, je mladoletnik skupaj z obtožencem strl njen odpor in ji onemogočil, da bi ušla in da bi bil obtoženi B. B. med spolnim aktom opažen. Kljub temu, da mladoletnik torej ni sodeloval pri tistem delu izvršitvenega ravnanja, ki je bil spolno obarvan (spolnem odnosu), tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da je mladoletnik funkcionalno obvladoval deliktno dogajanje oziroma je bistveno pripomogel k temu, da je obtoženi B. B. lahko z oškodovanko proti njeni volji spolno občeval. Zato ga je potrebno obravnavati kot sostorilca kaznivega dejanja (drugi odstavek 20. člena KZ-1) in njegovega prispevka ni mogoče šteti le kot pomoč pri tujem kaznivem dejanju ali celo zgolj kot kaznivega dejanja nasilništva.
SZ-1 člen 4, 4/2, 29, 29/1, 29/2. SPZ člen 73, 75, 99. ZGos člen 14, 14/2. ZGos-1 člen 20, 20/4.
turistično oddajanje stanovanja za kratkoročni najem - uporaba stanovanja - uporaba stanovanja v druge namene - oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem - večstanovanjska stavba - upravljanje večstanovanjske stavbe - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - protipravno vznemirjanje lastnika - prepoved vznemirjanja - prepoved oddajanja v najem nepremičnine - zakonsko dopusten namen - stanovanjski namen
Ureditev glede zahtevanega soglasja etažnih lastnikov za kratkoročni turistični najem stanovanj je razmeroma nova, saj je bil (šele) letos, septembra 2025, sprejet nov Zakon o gostinstvu (ZGos-1), ki med drugim ureja tudi te primere. Zakon o gostinstvu ureja kratkoročno oddajanje stanovanj kot del gostinske dejavnosti. Po novi ureditvi se zahteva soglasje več kot 75 % etažnih lastnikov, potrebno pa je tudi soglasje vseh lastnikov stanovanj, ki mejijo na tisto stanovanje, ki se ga namerava oddajati (četrti odstavek 20. člena ZGos-1). Sklicevanje pritožbe na zakon, ki v času spora še ni veljal in ki se tekom trajanja celotnega spornega razmerja še ne uporablja, zato ni relevantno. Kvečjemu lahko služi kot indikacija konteksta razlage sporne problematike na podlagi veljavnih, relevantnih predpisov.
Uporaba stanovanja v druge namene se po drugem odstavku 29. člena SZ-1 šteje za posel, ki presega redno upravljane, za kar se zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov, sicer pa se za (druge) posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, zahteva soglasje več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže.
Pri turističnem oddajanju stanovanj gre za kratkoročni najem (preko platforme Booking ipd.) za uporabo stanovanja "v druge namene", in sicer iz več razlogov: po smislu, vsebini in predvsem po sami zakonski opredelitvi stanovanja, iz katere izhaja njegova namenska raba.
Samostojna podlaga za pravno varstvo, ki so ga dosegli tožniki z izpodbijano sodbo, je varstvo pred imisijami, torej prepoved dejavnosti, če je slednja (v obravnavanem primeru kratkoročno oddajanje za turistične namene) povzročala motenje miru, torej hrup, frekvenco velikega števila ljudi (npr. na hodnikih in stopniščih), nadpovprečno obrabo skupnih delov stavbe, kršenje hišnega reda glede odlaganja odpadkov, uporabe parkirnih prostorov, kajenje, ipd.
OZ člen 247, 247/1, 247/2, 252, 253, 253/1, 253/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodbena kazen zaradi zamude - polna odškodnina - zmanjšanje pogodbene kazni -pogodbena kazen in odškodnina - dvojni pomen pogodbene kazni - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni - trditveno in dokazno breme - vrnitev stanovanja - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov
V splošnem drži, da je pogodbena kazen za zamudo z izročitvijo najetega stanovanja, ki je domovanje družine, v višini trikratnika najemnine visoka. A poleg te okoliščine ima sodišče pred seboj le še dejstvo, da toženka z izročitvijo stanovanja ni zamudila zgolj zaradi nezakrivljenega razloga iz svoje sfere ali vsaj le minimalne stopnje neskrbnosti. Glede na to in ker je namen pogodbene kazni tudi pritisk k spoštovanju pogodbene zaveze oziroma preprečitev, da bi se toženki kot najemnici kršitev najemne pogodbe splačala, dogovorjena kazen ni nesorazmerna.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088872
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 6, 6/1, 7, 7/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - nedenarna terjatev - ničnost kreditne pogodbe - potrošniški kredit - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - euro skladna razlaga prava - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - prekinitev postopka
Tožnik - potrošnik je verjetno izkazal obstoj nedenarne terjatve, kajti tožena banka ob sklepanju pogodbe verjetno ni izpolnila visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti in je zato dolgoročna stanovanjska devizna kreditna pogodba verjetno nična. Če začasne odredbe ne bi bilo, bi moral tožnik plačevati, česar verjetno ne dolguje, in da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.
Sodišče ni predložilo SEU v predhodno odločanje vprašanja, na katerega je to sodišče že odgovorilo.
ZMed člen 26, 26/1, 31, 31/1, 31/1-6. URS člen 15, 40.
mediji - pravica do popravka - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka - vsebina popravka - odklonitveni razlogi - namen pravice do popravka
Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka objavljenega obvestila je, da sta bila z njim prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka (prvi odstavek 26. člena ZMed), v obravnavanem primeru torej podjetja A., d. o. o. Navedeno izhaja iz besedila 40. člena URS, ki pravico do popravka veže na prizadetost pravice tistega, ki popravek zahteva (posameznika, organizacije ali organa). Ker gre za varstvo zasebnega interesa prizadetega subjekta in njegovih osebnostnih pravic (časti, dobrega imena, ugleda, zasebnosti ali dostojanstva), torej za močno osebnostno noto, lahko prizadeti zahteva objavo popravka zase, ne more pa tega zanj storiti kdo tretji. Popravek lahko prizadeti zahteva le zase, ne more pa ga zahtevati še za tretjega. Če se popravek le v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena ZMed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.
Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, med kolidirajočimi pravicami pa je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Popravka zato tudi ni mogoče dopustiti takrat, ko bi to pomenilo samo obličnostno (formalno pravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan, kadar je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopranih pravic (interesov), ki so bile s konkretnimi očitki v obvestilu prizadete. S tem, ko tožeča stranka očitke le zanika, po eni strani obrambnega namena pravice do popravka ne uresniči, po drugi strani pa tudi ne vzpostavi ustreznega dialoga. Res je, kot je imelo v uvidu sodišče prve stopnje, da se lahko prizadeta oseba z besedilom o nekem življenjskem, družbenem primeru odzove na različne načine, zdaj bolj, zdaj manj jedrnato, v različnem slogu, z ožjim in širšim kontekstom. Tožeča stranka je pravna oseba in ima o svojem poslovanju brez dvoma ustrezno dokumentacijo, s prikazom katere bi bralcu tudi prikazala nasprotna dejstva. S tem bi vzpostavila dialog, ki bi bralcu omogočil, da si o obravnavani problematiki ustvari svojo sliko.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 163, 163/4, 328, 328/1.
stroški postopka - načelo uspeha pravdnih strank - obrazloženost odločitve o stroških - popravni sklep - poprava napak v izreku sodbe - sklep o popravi obrazložitve sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep, s katerim pa ni popravilo izreka sklepa, temveč je popravilo pisno pomoto v 168. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je z izdajo popravnega sklepa ugodilo primarnemu predlogu tožnika, saj mu ni ugodilo na način, kot je predlagal.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088595
DZ člen 7, 7/4, 151, 161, 162. ZOFVI člen 135a.
regulacijska začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - določitev vrtca - menjava vrtca - lokacija - selitev matere - režim izvajanja stikov - upoštevanje vseh okoliščin primera - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka - ogroženost otroka - subvencija za plačilo vrtca - socialni transferji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo in vzgoja otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev
Otroku obiskovanje dveh vrtcev, glede na režim stikov in navedene okoliščine konkretnega primera, zagotavlja stabilnost in kontinuiteto njegovega razvoja, zato tedenska menjava vrtca ne bo negativno vplivala na otrokov razvoj, s tem, da mu bo hkrati zagotavljala vključenost v socialno okolje, kjer v tistem tednu biva. Drugačna odločitev, ker v navedeni fazi postopka še ni bilo izdelano izvedensko mnenje in ob upoštevanju mnenja CSD, ki je bil imenovan za kolizijskega skrbnika otroku, bi nedopustno posegla in prizadela pravice staršev ter bi prizadela interese in koristi otroka.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - shizofrenija - alternativnost pogojev - ogrožanje lastnega zdravja
V postopku je zanesljivo ugotovljeno, da A. A. zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju predvsem ogroža svoje zdravje in svoje življenje (realno pa lahko pride tudi do ogrožanja drugih in do povzročanja škode).