Določba 19. čl. ZJSRS-C ni na novo vzpostavila pravne podlage za plačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, saj so tudi ti delavci trajno presežni delavci v smislu ZDR, ker jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere spada tudi ekonomski razlog na strani delodajalca, kar finančna reorganizacija in zmanjšanje števila delavcev tudi je, zato je treba glede pravice do odpravnine izhajati iz določbe 3. odst. 36.f čl. ZDR.
Pravica delavca do odpravnine temelji na njegovih prispevkih iz dela v vsem času trajanja njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu, zato gre delavcu odpravnina za vso delovno dobo pri delodajalcu, ne glede na to, ali je bila zaposlitev neprekinjena ali ne. Edini pogoj za pridobitev te pravice je, da je bil delavec zaposlen pri delodajalcu pred prenehanjem delovnega razmerja najmanj
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZDR člen 85, 85.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe
Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi je predpisano že z zakonom (85. čl. ZDR), zato ni nobene potrebe, da bi se v zvezi s tem izdajala še posebna začasna odredba.
V kolikor delavec predlaga izdajo začasne odredbe, mora sodišče presoditi, ali obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po določbah ZIZ in sicer le v mejah postavljenega zahtevka. Če zahtevek ni ustrezen, sodišče zahtevka ni dolžno spreminjati po uradni dolžnosti in zato v tem primeru vse posledice neustreznega predloga za izdajo začasne odredbe nosi predlagatelj.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - odsotnost z dela
Delavec mora za upravičeno odsotnost z dela pridobiti odobritev delodajalca, če ta odobritev izhaja iz subjektivne sfere delavca (koriščenje letnega dopusta, koriščenje viška ur) oz. ustrezno potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela, če je razlog te odsotnosti z dela zdravstveno stanje delavca (odsotnost z dela zaradi bolezni oz. poškodbe). Ker tožnik v dosedanjem postopku ni verjetno izkazal, da bi v spornem obdobju izostal z dela iz upravičenega razloga (odobritev pristojnega organa, potrdilo o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela), svoje terjatve o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaenkrat še ni verjetno izkazal, zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 110, 110/2, 111, 110, 110/2, 111.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Ne glede na to, da postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izveden po vrstnem redu, kot je določen v členih 83 - 87 ZDR, v tej fazi postopka verjetnost terjatve še ni izkazana. Odločitev tožene stranke tudi ob upoštevanju mnenja sindikata (ki je odpovedi nasprotoval) verjetno ne bi bila drugačna, saj tožena stranka na mnenje sindikata ni vezana. Sodišče bo v nadaljevanju postopka v skladu z določbami ZPP ugotavljalo tudi, ali je bila odpoved podana v roku, določenem v 2. odst. 110. člena ZDR.
Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške tudi, če je tožnik tožbo umaknil zaradi poplačila s strani tretje osebe, ki je terjatev, ugotovljeno v postopku prisilne poravnave, odkupila.
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče doseči zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR le, če bi tožnik zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi najprej pri delodajalcu, ob predpostavki, da je dani odpovedi sindikat nasprotoval. Tožnik ni zahteval sodelovanja sindikata v postopku pred odpovedjo, kar pomeni, da sindikat sploh ni mogel nasprotovati dani odpovedi. S tem pa je odpadla tudi možnost, da bi tožnik z izdajo začasne odredbe lahko dosegel zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi, pa čeprav bi izkazal verjetnost obstoja svoje nedenarne terjatve, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po določbi 272. člena ZIZ.
ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 210, 210/1, 210/4. ZSKZ člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/2, 14/5, 15, 17, 17/1, 2, 2/1, 14, 14/1, 14/2, 14/5, 15, 17, 17/1.
lastninska pravica - upravičenec
Z ZSKZ je Republika Slovenija postala lastnica vseh tistih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki niso prešla v njeno last že na podlagi ZLPP, Zakona o zadrugah in drugih predpisov (1. in 2. odstavek 14. člena). Na ta način so kmetijska zemljišča in gozdovi v doslej družbeni lastnini pridobila znanega lastnika, gospodarjenje s temi zemljišči (upravljanje in razpolaganje) pa je bilo zaupano drugotožeči stranki (1. odstavek 2. člena ZSKZ). Da pa bi dotedanjim upravljalcem in uporabnikom navedenih zemljišč še naprej omogočil nadaljevanje njihove dejavnosti in s tem nastopanje na trgu ter njihov nadaljnji obstoj, je ZSKZ lastninsko pravico države na kmetijskih zemljiščih in gozdovih (s tem pa tudi gospodarjenje sklada) omejil z določbo 1. odstavka 17. člena, ker je dotedanjim upravljalcem omogočil nadaljnjo uporabo in upravljanje kmetijskih zemljišč in gozdov, če jih obdelujejo oziroma izkoriščajo (korist!) sami kot dober gospodar, do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe v skladu z zakonom.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Z drugimi besedami povedano to pomeni, da mora iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhajati tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v zahtevku.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da ima kot lastnik stanovanja pravico odpovedati najemno pogodbo toženi stranki iz krivdnih razlogov. Vendar pa se tožbeni zahtevek ne glasi na odpoved najemne pogodbe, temveč na razdrtje najemne pogodbe. Pravica do razdrtja najemne pogodbe pa lastniku stanovanja v primeru, kot je obravnavani, ne pripada. To pa pomeni, da uveljavljeni tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen. Ker je bila tožba vložena po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sodbo, s katero bi tožbeni zahtevek zavrnilo (3. odstavek 318. člena ZPP). Ker ni ravnalo tako, je zmotno uporabilo materialno pravo (konkretno 53. člen SZ). Na podlagi določila 4. odstavka 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.
Višina običajnih plačil kot element določitve cene po sodišču ni tisto dejstvo, ki bi ga morala dokazovati tožeča stranka. Zato glede teh dejstev ni mogoča uporaba določila 215. člena ZPP. Določitev cene je prepuščena sodišču, ki lahko le-to odreče le, če pogodba ne vsebuje nobenih določljivih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti plačilo po drugem odstavku 623. člena ZOR.
Po določbi 7. čl. ZPP so stranke dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To velja tako za tožečo stranko, ki mora v tožbi navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, kot tudi za toženo stranko, ki mora v kolikor meni, da dejstva niso resnična, le-ta izrecno oporekati in za svoje nasprotne trditve tudi predložiti ustrezne dokaze. Tožeča stranka je v tožbi obrazložila, zakaj šteje, da je bila tožena stranka dolžna plačati invalidnino z datumom, od katerega je zahtevala zakonske zamudne obresti in za te svoje trditve tudi predložila dokaze. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo niti v kasnejših pripravljalnih spisih tem dejstvom ni ugovarjala, pa tudi dokazov ni predlagala. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da tožeči stranki ne gredo obresti od takrat, kot jih je zahtevala in v tem delu napačno uporabilo materialno pravo.
družba z omejeno odgovornostjo - procesna legitimacija
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke, torej vprašanje, kdo v konkretnem postopku sme nastopati kot tožnik oziroma predlagatelj in kdo kot toženec oziroma nasprotni udeleženec. Na to vprašanje glede na v postopku uveljavljano pravico daje odgovor materialno pravo. Tožnik oziroma predlagatelj mora zato v predlogu opisati razmerje oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev ter dokaze za te navedbe (21. čl. ZNP). Če glede na trditve predlagatelja, da je nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, pravni red predlagatelju priznava določeno pravico, je tedaj vprašanje procesne legitimacije rešeno, meritorna odločitev pa dopustna. Če pa že iz navedenih dejstev v predlogu izhaja, da predlagatelju pravni red ne priznava uveljavljanega sodnega varstva, meritorno obravnavanjega takega predloga ni dopustno, ker ga je vložila neupravičena oseba, ki procesne legitimacije nima, zato ga mora sodišče zavreči (1. odst. 22. čl. ZNP).
Sodne intervencije glede imenovanja članov uprave oziroma poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo ZGD ne dopušča.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1. ZTPDR člen 73.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda
Azbestni prah je nevarna snov, azbestnocementna proizvodnja pa je nevarna dejavnost in vdihavanje azbestnega prahu hudo škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni plaki parietalne plevre, ki je posledica vdihavanja tega prahu, pomeni škodo, za katero odgovarja drugotožena stranka, ker predstavlja proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest, nevarno dejavnost. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo nima značaja reparacije, temveč le značaj satisfakcije.
disciplinski postopek - disciplinska komisija - pristojnost in pooblastilo za vodenje disciplinskega postopka
Poslovodni organ (direktor) je pristojen za vodenje disciplinskega postopka, na podlagi katerega se delavcu lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ter za odločanje o disciplinski odgovornosti delavca, izreče pa lahko le ukrepa javni opomin in denarna kaznen. ZTPDR v 1. odst. 59. člena določa, katere disciplinske ukrepe lahko poslovodni organ izreče in ne za katere disciplinske kršitve lahko vodi postopek.
Kadar je za storjeno kršitev delovne obveznosti zagrožen obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, mora o disciplinski odgovornosti delavca odločati disciplinska komisija.
Neutemeljena je začasna odredba, ki želi zadržati učinkovanje že nastalih posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so učinki odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali že z vročitvijo odpovedi (npr. začetek teka odpovednega roka po 93. čl. ZDR, začetek 30 dnevnega roka za sodno varstvo po 3. odst. 204. čl. ZDR).
V primeru izdaje začasne odredbe, kot jo omogoča 85. čl. ZDR, se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Začasna odredba ne vpliva na nastanek pravnih posledic odpovedi, ki so nastopile že z vročitvijo te odpovedi delavcu.
ZPP člen 318, 318/2, 338, 338/2, 318, 318/2, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - razlog izpodbijanja
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ji toženka za sporno obdobje ni izplačala pripadajoče plače in regresa za letni dopust. Zato vsi navedeni razlogi utemeljujejo zaključek, da so bili v sporu podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničine družinske razmere in na toženkin podjetniški status in plačilne težave, pa predstavljajo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP ni predmet pritožbene presoje, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Tožena stranka je imela možnost, da na sklenjeno izvensodno poravnavo opozori že v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa je ni izrabila, niti se ni udeležila narokov za glavno obravnavo. Zato predstavlja navedeno dejstvo v pritožbi dokazno novoto, ki je ni mogoče upoštevati.
Pooblaščenka lahko naknadno, po zaključku naroka za glavno obravnavo, priglasi stroške le, če ji sodišče določi rok, da stroške naknadno priglasi oz. če pooblaščenka zaprosi za rok, sodišče pa sprejeme sklep, da lahko stroške naknadno specificira. Če pooblaščenka ne zaprosi za podaljšanje roka za predložitev stroškovnika, je treba šteti, da je bil stroškovnik predložen prepozno, sodišče pa priglašenih stroškov ne prizna.