Če komunalno podjetje odklopi vodo, ker tožeča stranka ni plačala računov za porabljeno vodo in če ima komunalno podjetje za to pooblastilo v predpisu, njegovo dejanje ni protipravno in torej ne gre za motenje posesti.
Po določilu drugega odst. 154. člena ZPP mora stranka, ki deloma zmaga v pravdi, povrniti drugi stranki sorazmeren del stroškov. Sodišče prve stopnje mora zato določiti delež uspeha, odmeriti stroškovnika pravdnih strank, izračunati ustrezen delež in na koncu priznane stroške medsebojno pobotati.
nevzdržnost zakonske zveze - razveza zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Vsak zakonec sme zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta postala zanj nevzdržna, pa čeprav je to nevzdržnost sam povzročil. Pri odločanju o preživninski obveznosti zakonca ob razvezi zakonske zveze niso odločilne samo trenutne razmere, v katerih živi razvezani upravičenec, temveč je treba upoštevati njegov celotni eksistenčni položaj in njegovo socialno varnost tudi v prihodnje, med drugim starost (v zvezi z morebitno pričakovano pokojnino), zdravstveno stanje, dobo, ko bo upravičenec mogel še sam skrbeti zase in sploh ohranitev življenjskega standarda, ki ga je upravičenec imel med obstojem zakonske zveze ter še morebitne druge pomembne okoliščine.
ZPP (1977) člen 90. ZODV člen 1. ZPRAP člen 20, 20/3. UZITUL člen 4.
pooblaščenec - odvetnik iz tujine - pravica do zastopanja
Zahteva, da mora po 8.10.1991 zastopati tujega upnika samo slovenski odvetnik je neutemeljena. Stranko v izvršilnem postopku lahko zastopa vsak, ki je poslovno sposoben. V primeru, da sodišče odreče tujcu status odvetnika pred sodiščem v R. Sloveniji, je še vedno lahko pooblaščenec brez pravice odmere odvetniške nagrade in brez pooblastil, ki jih ima samo odvetnik.
Odvetnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin bivše Jugoslavije je bilo dovoljeno zastopanje pred slovenskimi sodišči tudi po osamosvojitvi, in sicer do 24.4.1993, ko je stopil v veljavo novi zakon o odvetništvu (Ur. l. RS št.18/93), ki v 1. členu dovoljuje opravljanje odvetniškega poklica le tistim, ki so vpisani v (slovenski) imenik odvetnikov.
Čeprav je pravnomočnost sodbe sanirala procesno kršitev zagrešeno v pravdnem postopku, da odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje, generalno pooblastilo pa mu je prenehalo, ta okoliščina ne pomeni, da se lahko pooblaščenec v izvršilnem postopku sklicuje na neveljavno generalno pooblastilo ali neobstoječe pooblastilo v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Sodišče na delni ugovor dolžnika sklepa o izvršbi ne razveljavi v celoti, temveč le v delu, ki mu je dolžnik ugovarjal, v ostalem postane sklep o izvršbi pravnomočen.
Opustitev, ki je imela za posledico, da akceptna naloga nista bila realizirana, bi lahko šteli kot subjektivno ravnanje dolžnika ob pogoju, da bi ravnanje opustitelja (fizične osebe) lahko šteli kot ravnanje pravne osebe; ker pa opustitelj nima nobenih pooblastil, ni mogoč zaključek o ravnanju oz. pravnem dejanju pravne osebe.
potrdilo o odvzemu predmetov v tujem jeziku - fotokopija
Na potrdilo tujih policijskih oblasti o odvzemu predmetov, ki ni prevedeno v slovenski jezik in se v spisu nahaja v neoverjeni fotokopiji, obdolženec pa verodostojnost te listine prereka, brez poprejšnjega preverjanja njene pristnosti in prevoda v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi, sodbe ni mogoče opreti.
izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - oznaka stranke - neobstoječa pravna oseba
Izpodbijani sklep, izdan v izvršilnem postopku, je v obsegu, ki se nanaša na ugovarjani del glavnice in pripadkov, v nasprotju s procesnim določilom člena 55a ZIP, da se bo nadaljeval postopek v obsegu ugovora v pravdi. Po ugovoru lahko izvršilno sodišče izda le sklepe, ki so predvideni v členu 55a ZIP.
Sodišče mora po členu 14 ZIP v zvezi s 82. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka - lahko pravdna stranka. Pri strankah, ki so pravne osebe - gospodarski subjekti, mora biti stranka označena tako, kot je vpisana v sodni register.
ZPP (1977) člen 446, 446/4, 449, 449/1. ZIP člen 21..
mandatna tožba - izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo avansa - verodostojna listina - izpisek iz poslovnih knjig
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Zato je potrebno ugotoviti, ali so podane predpostavke za mandatni postopek, saj bi ob pomanjkanju predpostavk iz I. odstavka 446. člena ZPP moralo sodišče uvesti redni pravdni postopek - člen 449/I ZPP.
Bremepis oziroma izpisek iz poslovnih knjig so verodostojne listine za vložitev mandatne tožba ali izvršilnega predloga.
predlog za izvršbo - naziv strank - pravno nasledstvo
Po 22. členu ZIP je možno dokazovati pravno nasledstvo upnika ali dolžnika. V sodnem registru vpisana firma ni pravni naslednik, temveč je event. le solidarni dolžnik, kar pa se lahko izkazuje le s sodno odločbo in ne z izpiski iz sodnega registra.
Okoliščina, da so dokazane spremembe zunanjosti tožnice, ki jih je objektivno mogoče oceniti kot skaženost, ki pa se jih tožnica ne zaveda zaradi omejenih umskih sposobnosti oziroma zaradi teh duševno ne trpi, sama po sebi, brez dokazanega duševnega trpljenja ne zadošča za ugoditev tožbenemu zahtevku glede denarne odškodnine za negmotno škodo zaradi skaženosti. Duševno trpljenje tožnice, ker je nebogljena in odvisna od tuje pomoči pa je mogoče upoštevati kvečjemu pri denarni odškodnini za duševno trpljenje zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
motenje posesti - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vročitev izvršilnega naslova - paricijski rok - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni mogel prej predlagati izvršbe na podlagi čl. 444 ZPP (motenje posesti), preden ni prejel drugostopne odločbe, ki je izvršilni naslov. Zato ni izgubil pravice zahtevati izvršitev dejanja v izvršilnem postopku, čeprav je potekel za dolžnika 8-dnevni paricijski rok in nadaljnji 30-dnevni paricijski rok po citiranem zakonskem določilu, saj je predlagal izvršbo v roku 30 dni po prejemu izvršilnega naslova (drugostopne odločbe v pravdi).
Tožnik, ki je obstoječe stanovanjske prostore na podstrešju enodružinske stanovanjske hiše svojih staršev preuredil (adaptiral) v stanovanje s posebnim dostopom in vhodom ter ločenimi priključki vode in elektrike, s temi investicijami v nepremičnino, ki je solastnina staršev, na nepremičnini ni pridobil (stvarne) solastninske pravice, niti ni po smrti očeta upravičen, iz tega naslova izločati adaptirano stanovanje iz zapuščine.
Mirovanje postopka ne more nastati v primeru, kadar pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo le ena stranka, druga stranka, ki je odsotna, pa na narok ni bila v redu povabljena.
odškodninska odgovornost - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Toženo komunalno podjetje, ki kljub opozorilom policije ni posulo spornega cestnega ovinka, ki je znan kot nevaren del cestišča ob poledici, je tožniku odškodninsko odgovorna za škodo, nastalo na avtomobilu. Ta odgovornost temelji na določilu čl. 184 ZOR.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje razčisti vprašanje ali je šlo res za nezakonito vselitev, če sta se tožnika vselila s privoljenjem imetnika stanovanjske pravice in njegovih podnajemnikov. Pa tudi če sta se nezakonito vselila in bi 2 leti po smrti imetnika stanovanjske pravice pridobila imetništvo stanovanjske pravice, tega nista mogla pridobiti na vsem stanovanju, saj so v določenih prostorih v njemu še 3 leta stanovali podnajemniki.