okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - dokazovanje
Presojo vplivov na okolje mora upravni organ opraviti na primeren način glede na vsak posamezen poseg. Nosilec nameravanega posega mora zato v poročilu o vplivih na okolje dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno, konkretna vsebina tega poročila pa je odvisna od informacij, ki jih upravni organ potrebuje za izvedbo presoje vplivov na okolje za posamezen poseg.
ZVO-1 člen 68, 68/1. Uredba o odpadkih člen 36, 36/2, 36/2-3. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata člen 4, 4/1, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - povzročanje onesnaženja okolja večjega obsega - obstoječa bioplinarna - povečanje zmogljivosti bioplinarne - oddaljenost območja bioplinarne od sosednjih objektov
Med strankami v postopku ni sporno, da naprava, za katero želi tožnik pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, že obratuje. Sporno pa tudi ni, da tožnik za obratovanje naprave s takšno (novo - povečano) proizvodno zmogljivostjo, ki presega prag predelave 10 ton na dan, nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zato naprave, za katero tožnik želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ni mogoče šteti za obstoječo napravo, za katero ne veljajo predpisani odmiki iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - upravičenec do nadomestila - pravno priznana škoda
Kot izhaja iz besedila občinskega odloka, se je občina Krško odločila, da del sredstev, ki jih pridobi na podlagi določb ZVISJV, porabi za izplačilo individualnih nadomestil upravičencem, ki imajo na območju omejene rabe prostora stalno prebivališče. S takšno odločitvijo občine, ki jo je sprejela v skladu s svojimi pristojnostmi iz 140. člena Ustave in 29. člena ZLS, in s katerimi razpolaga s svojimi sredstvi, ni poseženo v tožnikovo pravico do uveljavljanja odškodnine na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti.
okoljsko pravo - ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožnik zemeljskega izkopa ni uporabil na gradbišču, kjer je nastal, niti na drugem gradbišču, kjer je tudi sam investitor, ampak ga je vnesel na najboljše kmetijsko zemljišče.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 1, 3, 5, 6, 8. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
hrup - dovoljenje za začasno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Tožena stranka je izhajala iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb, s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče pomeni že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup nedopustno vplival na tožnika ali ne, torej vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa odločanje, ali se tožnikoma dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranka udeleženca v postopku, je torej ključna le ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni ugotavljala niti obrazložila.
ZUP opredeljuje pojem stranskega udeleženca le v procesnem smislu, medtem ko je materialni predpis tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, obveznosti ali neposredno pravno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je zato osnova za odločanje o zahtevi tožnikov za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, na katero sta se tožnika že vse od začetka postopka tudi sklicevala.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260-9, 263, 263/2, 263/1-5, 267, 267/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 5, 5/1. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2, 33/2-2, 64, 64/2, 66.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - obnova postopka - stranski udeleženec - pravni interes - ugotovitvena sodba - podredni zahtevek
Uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je mogoče le v predpisanem roku enega meseca. Tožničin predlog za obnovo postopka, ki ga je prvostopenjski organ prejel dne 22. 4. 2014, se nanaša na odločbo z dne 12. 12. 2013 o dovolitvi začasne čezmerne obremenitve okolja s hrupom v času poteka javne prireditve „Krasovanje 2014“, ki se je zaključila 28. 12. 2013. V navedenem roku predlog ni bil podan.
Tožničin predlog za obnovo postopka je bil zavržen, ker je bil vložen prepozno, kar pomeni, da že iz tega razloga niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo podrejenega tožbenega zahtevka, zato je sodišče tožbo zavrnilo.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - ponudba - vsebina ponudbe - poprava računskih napak
Na podlagi četrtega odstavka 54. člena ZJZC oz. četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 je možno računsko napako popraviti tako, da se ponudnika pozove, da da pisno soglasje k popravku očitne računske napake. Zaradi očitne računske napake ponudba tako ni nepopolna in jo je mogoče popraviti.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja se lahko podrobneje določijo tudi v javnem razpisu in v koncesijski pogodbi. Zato določitev meril za izbiro koncesionarja v javnem razpisu ni v nasprotju z zakonom.
ZVO-1 člen 156, 157, 157/1, 157/1-1, 157/1-5. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2009) člen 62. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2011) člen 39, 39/1, 70.
ukrep okoljskega inšpektorja - odlaganje nenevarnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov - okoljevarstveno dovoljenje - načelo zaslišanja stranke
Ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, v skladu z 62. členom Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2009) in 70. členom Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2011), katerih besedili se v pogojih za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječa odlagališča ne razlikujeta, za obratovanje spornega odlagališča v inšpekcijskem postopku niso upoštevni, saj niso predmet odločanja v inšpekcijskem postopku. V zadevi je bistveno, ali je tožeča stranka obratovala na podlagi veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja.
Glede na dejanske ugotovitve je potrebno pritrditi upravnemu organu, da je tožeča stranka s tem, ko je na odlagališču nenevarnih odpadkov odlagala mešane komunalne odpadke, čeprav za njegovo obratovanje ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja, kršila določbe 39. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2009), s tem pa povzročila nepravilnost, ki jo je v skladu z določili 157. člena ZVO-1 potrebno nemudoma prepovedati oziroma odpraviti.
ZON člen 66, 66/3, 66/3-12, 104, 104/1. Uredba o Krajinskem parku Strunjan člen 3, 3/1, 3/1-1, 7, 9, 9-4.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - naravni rezervat
Poseg, ki ga želi izvesti tožeča stranka je v nasprotju z varstvenim režimom, ki velja za območje naravnega rezervata Strunjan in je to zadostni razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za poseg v prostor na podlagi 104. člena ZON.
V konkretnem primeru gre za poseg v naravo, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora. Gre pa za poseg v naravo, ki lahko ogrozi biotsko raznolikost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, zato je treba na podlagi prvega odstavka 104. člena ZON pred izvršitvijo posega pridobiti dovoljenje za poseg na podlagi predpisov o urejanju prostora in drugih predpisih, to je Uredbe o Krajinskem parku Strunjan ter Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot.
ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1, 157a, 157a/5. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 2, 2/9, 3, 3/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev zemeljskega izkopa - inšpekcijski zavezanec
Tožniku se v bistvenem očita, da je brez okoljevarstvenega dovoljenja vnašal na svoja zemljišča zemeljski izkop, pri čemer je presoja, ali je s tem tudi povzročitelj odpadkov (kot tak je bil določen za zavezanca), izostala. Odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - inšpekcijski zavezanec
Tožnik je z obravnavanim odlaganjem odpadkov povzročil nezakonito stanje, izpodbijana odločba pa je namenjena odpravi tega stanja, ne glede na to, da je bilo to stanje povzročeno na nepremičnini v lasti tretje osebe.
Tožnica ne v upravnem postopku, ne v tožbi ni navedla nobene okoliščine, iz katere bi izhajalo, da ima lastnosti kolektivne osebe oziroma da je nosilka pravic in dolžnosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, ona sama in ne posamezniki, ki jo sestavljajo. Izključno na koristi teh posameznikov se nanašajo tudi vse njene navedbe, s katerimi skuša utemeljiti svoj pravni interes za sodelovanje v postopku. Iz navedenih razlogov tožnica v upravnem postopku sploh ne more imeti lastnosti stranke (in s tem tudi ne stranske udeleženke) kar pomeni tudi, da je vprašanje pravilnosti oziroma pravočasnosti predložitve podpisnih listov za odločitev povsem brezpredmetno.
ZVO-1 člen 57, 57/1, 62, 62/1, 62/2, 62/3, 64, 64/2, 66. ZGO-1 člen 54.
okolje - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Zahteva za vročitev odločbe po vsebini pomeni zahtevo za vstop v postopek, kakršno ZUP predpisuje za čas od izdaje prvostopenjske upravne odločbe do izteka pritožbenega roka za stranke.
ZVO-1 v postopku za ugotovitev skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji iz okoljevarstvenega soglasja ne določa kroga strank oziroma stranskih udeležencev. To pomeni, da bi moral tožnik, če bi se želel vključiti v ta postopek (ne glede na fazo postopka), določno navesti, v čem je njegov pravni interes.
ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - recikliran gradbeni material - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožbene navedbe o tem, da naj bi tožnik na zemljiške parcele, navedene v izpodbijani odločbi, ne odložil nobenega materiala, razen kolikor je bilo to v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem, so povsem pavšalne. Tožnik namreč navaja zgolj to, da naj bi bile toženkine ugotovitve o teh dejstvih „napačne“, da „ne držijo“ oziroma ne „vzdržijo resne presoje“, vendar svojih navedb ne utemeljuje s kakršnimi koli konkretnimi razlogi, tako da jih sodišče po vsebini ni moglo preizkusiti. Po drugi strani je toženka predmetne ugotovitve oprla na jasne in določne razloge, ki jih je povezala v logično in prepričljivo obrazložitev.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - višja sila - gospodarska kriza - tožbena novota
Obstoj višje sile v območju kamnoloma spisovno ni izkazana in tožnica v tožbenih ugovorih niti ne zatrjuje, da bi se na višjo silo, zaradi katere ne bi mogla izkoristiti zalog mineralnih snovi, od sklenitve koncesijske pogodbe leta 2007 dalje, kdajkoli sklicevala. Gospodarska kriza pa ni splošno znano dejstvo višje sile, pa tudi sicer gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz (člen 52. ZUS-1), ki ga sodišče lahko upošteva samo ob izpolnitvi določenih zakonskih pogojev, kar pa v spornem primeru ni izkazano.
Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi (43. člen ZUP). Taka oseba lahko vloži pritožbo šele, ko ji je vročena odločba in s tem procesnim dejanjem priznano, da ima zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. V takem primeru se oseba v pritožbi ne more sklicevati na kršitev iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (da ji ni bila dana možnost udeleževati se postopka kot stranska udeleženka).
ZVO-1 člen 68, 68/1, 71, 73, 172. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje člen 3, 3/1.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obstoječa naprava - nova naprava - sodelovanje javnosti - presoja vplivov na okolje
Tudi spremenjena ureditev opredelitve obstoječe naprave ne more biti podlaga za legalizacijo naprave po bistveno poenostavljenem postopku, če obratovanje naprave ni imelo pravne podlage v pravni ureditvi oz. če gre za obratovanje v obsegu, za katero ni bilo izdano ustrezno dovoljenje.
Presoja vplivov na okolje je bila po uveljavitvi ZVO, tj. od leta 1993 dalje, obvezna tudi za naprave, za katere ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Iz sodbe Sodišča EU v zadevi C-199/04 pa je jasno razvidno, da je po stališču Evropske komisije presoja vplivov na okolje potrebna tudi pri zamenjavi goriva v cementarni.
Materialno pravo, ki ureja kakovost zraka, upošteva tudi omejitve, ki se nanašajo na dnevne in urne mejne vrednosti zdravju nevarnih snovi. Zato je te vrednosti treba upoštevati tudi pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.
ZVO-1 člen 9, 9/2, 110a, 110a/2, 110d, 156, 156/1, 157, 157/1,157/1-1, 157a. Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum člen 1, 7, 7/7. Uredba o odpadkih člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odlaganje odpadkov - odstranitev odloženih odpadkov - okoljska škoda - inšpekcijski zavezanec
Kot registrirani predelovalec odpadkov ter s tem kot povzročitelj obremenitve se tožnik šteje za imetnika odpadkov, ki je tako v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja kot tudi po njegovem prenehanju dolžan upoštevati določbe o shranjevanju in skladiščenju odpadkov ter o njihovi obdelavi z namenom, da se prepreči okoljska škoda, ki grozi.
Ker je po ZVO-1 ukrepe za preprečitev okoljske škode, ki grozi, dolžan v prvi vrsti sprejeti povzročitelj obremenitve, ta pa je v obravnavanem primeru znan, je inšpektor ravnal pravilno, ko je ukrepe za preprečitev grozeče škode naložil tožniku kot povzročitelju obremenitve. Občina bi kot lastnica zemljišč bila dolžna na podlagi 157 a. člena ZVO-1 nositi stroške odstranitve odpadkov le v primeru, ko bi odpadke nezakonito odložil neznani povzročitelj obremenitve.