okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Vplivno območje je določeno v poročilu o vplivih na okolje in ne v Uredbi o odpadkih, na katero se sklicuje tožeča stranka. Iz izpodbijanega sklepa niti iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi tožeča stranka stalno prebivala na vplivnem območju, niti da je lastnik ali posestnik nepremičnine. Zato tožbena trditev, da živi v neposredni bližini posega na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.
okoljska dajatev - emisije toplogrednih plinov - trgovanje s pravicami do emisije
Tožnica kot zavezanka za plačilo okoljske dajatve bi morala pridobiti odločbo o oprostitvi, izdano na podlagi predpisa iz četrtega odstavka 113. člena ZVO-1 - ta predpis pa je v tej zadevi uporabljena Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 43/05, ki je odločbo, na podlagi katere se ne plačuje okoljske dajatve za rabo goriva v napravi, poimenovalo kot dovoljenje za OP (4. točka prvega odstavka 11. člena). Ker ni sporno, da je tožnica odločbo o oprostitvi, izdano za energent lignit, dobila šele 30. 11. 2011, ni bilo ovire za izdajo izpodbijane odločbe.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 71, 73, 73/2, 153, 153/1. Uredba o mejnih vrednostih emisije v zrak iz velikih kurilnih naprav člen 4a, 4a/1, 4a/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - naknadni postopek - stranke v postopku - nevladna organizacija
Nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO-1, tj. nevladna organizacija na področju varstva okolja, ima po izrecni določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravni interes, da vstopi v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Če je presoja ocene iz 4.a člena Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav 68/12 predmet postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ni namreč nobenega razloga, da ta z zakonom priznan pravni interes ne bi bil upoštevan tudi v primerih, ko upravni organ o tem odloča v naknadnem postopku.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 64/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranke v postopku - nevladna organizacija - rok za priglasitev udeležbe
Ureditev iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1 - za razliko od 43. člena ZUP - pri nevladnih organizacij varstvo javne koristi izenačuje z njihovo, torej osebno pravno koristijo. Gre za zakonsko fikcijo, ki nevladnim organizacijam omogoča vstop v postopek, čeprav ne izkazujejo pravne koristi v smislu drugega odstavka 43. člena ZUP. Zato je napačno tožnikovo stališče, da z zastopanjem javnega interesa izkazuje svojo pravno korist ne glede na določbo drugega odstavka 64. člena ZVO-1.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 6, 6/1, 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - zavezanec za oddajo odpadkov - gradbeni odpadki
Tožnik ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da gre za odpadke, ki so nastali pri rušitvi prizidka, katere edini investitor je bil on. Zato je določitev tožnika za zavezanca za oddajo odpadkov pravilna in zakonita, njegov ugovor, da je za določitev zavezanca za oddajo odpadkov bistveno lastništvo gradbenih odpadkov in nepremičnine, na kateri se gradbeni odpadki nahajajo, pa ni utemeljen.
Javni interes v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ščitijo poleg državnega pravobranilca tudi nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu.
ZUP člen 43, 43/2. ZVO-1 člen 64, 64/2. Uredba o odpadkih člen 10.
okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Za poseg, za katerega je bilo izdajo okoljevarstveno soglasje, je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje, tožeča stranka pa v postopku za priznanje statusa stranke ni izkazala, da navedeno poročilo ni ustrezno, ker nepremičnine, v katerih prebiva, ne uvršča v vplivno območje, v posledici pa tožeča stranka ne more izkazati pravnega interesa po določbi 43. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odstranitev zemeljskega izkopa - vnos zemljiškega izkopa v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem
O tožnikovem nezakonitem ravnanju (vnosu zemljine nad količino 100.000 m3, dovoljenih v okoljevarstvenem dovoljenju dne 11. 3. 2005 in spremembi z dne 6. 10. 2005), je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 12. 10. 2009. Ugotovljena nezakonitost je bila namreč podlaga za izrek v tej odločbi naloženega inšpekcijskega ukrepa prepovedi nadaljnjega vnosa zemeljskega izkopa na ista zemljišča, na katere se nanaša tudi izpodbijana odločba. Zato so za ta upravni spor nepomembne tožbene navedbe o tem, da je imel vneseni zemeljski izkop izdelano oceno kakovosti, da ta vnos nima posledic za okolje in da je na lokaciji vnosa dolgoročno predvidena gradnja, kar naj bi tožnikovem mnenju pomenilo, da nezakonitosti ni in da bi bila odstranitev nesmiselna.
Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave je bila zavrnjena z odločbo Agencije RS za okolje, navedena odločitev pa je tudi že postala pravnomočna. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 172. člena ZVO-1 je torej prvostopenjski organ imel podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi odlaganja vseh vrst odpadkov na odlagališču do morebitne pridobitve predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.
ZVO člen 36, 36/2. ZUP člen 290, 290/1, 298, 298/2.
odpadki - ravnanje z odpadki - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba s prisilitvijo
Ne izvršilni naslov sam zase, ne skupaj z zakoni, na podlagi katerih je bil izdan, toženki ne daje podlage za kakršnekoli vsebinske zahteve, ki naj bi jih izpolnjevala zahtevana strategija. Take zahteve zato smiselno pomenijo dopolnjevanje oziroma spremembo izvršilnega naslova, kar pa v izvršilnem postopku ni mogoče, kot pravilno navaja že drugostopenjski upravni organ. Toženka zato po presoji sodišča ni imela nobene podlage za ugotovitev, da tožnik v postavljenem roku ni izpolnil svoje obveznosti, in s tem za izterjavo zagrožene denarne kazni.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja - stranka v postopku - občina
Tožeča stranka kljub nalogam na področju varstva okolja po ZLS nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku spremembe veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
ZVO-1 člen 157a, 157a/3. ZSKZ člen 2, 2/2, 2/5, 4.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - odstranitev komunalnih odpadkov - inšpekcijski zavezanec - posestnik zemljišča - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - koncesija za izkoriščanje gozdov
Po presoji sodišča je treba šteti, da ima koncesionar zemljišča, na katerih izvaja dejavnost izkoriščanja gozdov, v posesti. Vendar to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da je tudi zavezanec za plačilo stroškov odstranitve odpadkov, zato bi toženka morala ugotoviti, ali je mogoče nastanek teh odpadkov pripisati ravnanju koncesionarja pri izvajanju koncesijske dejavnosti.
Tožena stranka po presoji sodišča tožniku utemeljeno ni priznala statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Po določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 namreč pravni interes za udeležbo v postopku izkazujejo le osebe, ki stalno živijo ali katerih nepremičnine se nahajajo v vplivnem območju, določenem v Poročilu o vplivih na okolje. Tožnik pa v postopku ni izkazal, da izdelano Poročilo o vplivih na okolje, ki ga ne uvršča v vplivno območje ni ustrezno.
ZFO-1 člen 10g. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 51, 51/2, 51/2-5, 62, 62/1, 62/1-4.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja - zaprtje dela odlagališča - finančno jamstvo - poroštvena izjava
Tožena stranka nima prav, da lahko upravljalec odlagališča, na podlagi ZFO-1, poroštvo izda le za obveznosti iz naslova zadolževanja (10.g člen ZFO-1). Kljub temu pa je sodišče tožbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da konkretna poroštvena izjava ne vsebuje vseh zahtevanih elementov iz ZFO-1, ker obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev ni bil določen z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun (četrti odstavek 10.g člena ZFO-1).
Če so nezakonito odloženi komunalni in drugi odpadki, lahko občinska inšpekcija naloži posestniku parcele, na kateri se takšni odpadki nahajajo, da jih je dolžan v določenem roku odstraniti. Na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča oz. posestnik zemljišča.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranke v postopku - nevladna organizacija - pravni interes - rok za priglasitev udeležbe
Zgolj s sklicevanjem na varstvo javne koristi tožnik ob neizpolnjevanju pogoja iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1 ni mogel doseči položaja stranskega udeleženca. Da bi poleg varovanja javnega interesa izkazoval še kakšno drugo svojo pravno korist (kot npr. lastništvo nepremičnin v vplivnem območju obravnavanega posega), tožnik ne navaja.
rudarska pravica - podaljšanje veljavnosti rudarske pravice - vloga za podaljšanje - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Po presoji sodišča razlogi izpodbijane odločbe ne zadoščajo za preizkus njene zakonitosti. V preambuli izpodbijanega sklepa zgolj navedba 67. člena ZUP, ki je ponovljen tudi v obrazložitvi, brez razlogovanja določb ZRud-1, ki določajo v 50. členu pogoje za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice, med katerimi je tudi navedba o ustreznih dokazilih, s katerimi je dokazan obstoj mineralne surovine znotraj pridobivalnega prostora, ne zadošča za ugotovitve o zakonski utemeljenosti odločitve upravnega organa.
ZVO-1 člen 17, 50, 51/2, 82, 83, 84, 84/3, 92, 92/1. Uredba o odpadkih člen 10, 36, 36/2, 36/2-4. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje člen 11b.
Iz določbe drugega odstavka 51. člena ZVO-1 izrecno izhaja, da je treba pri določanju posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, upoštevati lokacijo posega. Določba Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki določitev takega posega veže izključno na zmogljivost naprave, je torej nezakonita in mora sodišče njeno uporabo zavrniti (načelo exceptio illegalis). Zgolj to, da dovoljena letna količina odpadkov ne presega količinskega pragu, ki ga določa navedena uredba, torej ne pomeni, da za to napravo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, posledično pa v zadevi ni mogoče zaključiti, da predmetna naprava ne bo pomembno vplivala na okolje (50. člen ZVO-1).
Dejstvo, da predpisov o mejnih vrednostih smradu ni, ne pomeni, da lahko upravljavec naprave okolje neomejeno obremenjuje, niti tega, da je mogoče presojo s tega vidika avtomatično šteti za opravljeno.
ZVO-1 člen 157a, 157a/5. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice člen 27, 27/1.
odpadki - komunalni odpadki - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava - odstranitev komunalnih odpadkov - pristojnost občinske inšpekcije - izrek odločbe - rok za izvršitev odločbe
Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih odpadkov pa državna inšpekcija, in sicer lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.
Ne drži tožbena navedba, da je izrek odločbe premalo specificiran in individualiziran. V izreku odločbe je govora o odvrženih, puščenih in odloženih predmetih, snoveh in odpadkih, ki kot taki onesnažujejo okolje in motijo okolico. Iz obrazložitve odločbe je natančno razvidno, za kakšne odpadke gre. Zato je po presoji sodišča odločba dovolj razumljiva, da jo je možno izvršiti.