občinski podrobni prostorski načrt - celovita presoja vplivov na okolje - posegi, za katere presoja obvezna - infrastrukturni posegi - kategorija načrtovane ceste
Tožeča stranka je sama določila, da bo bodoča cesta razvrščena med povezovalne regionalne ceste, to izhaja tudi iz priloženega gradiva in v njem določenih lastnosti ceste. Ker je nesporna dolžina ceste vsaj 16 km, po Uredbi pa je prag posega, če gre za varovano območje, določen v dolžini ceste 1 km, obravnavani poseg dosega oziroma presega predpisani prag in je zanj presoja vplivov na okolje obvezna.
ZVO-1 člen 40, 50, 57, 57/2. ZUP člen 254, 254/2. ZON člen 101e. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 25, 25/3, 25/4, 40.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je v postopku izdaje soglasja sicer dolžan pridobiti mnenja pristojnih organizacij (torej tudi mnenje ZRSVN) in jih upoštevati pri svoji odločitvi, ker pa ne pomeni, da se nosilka nameravanega posega v okolje ne more sklicevati še na druge strokovne podlage, mnenja in ocene, za kar ji izrecno podlago daje določilo 40. člena Pravilnika. Obseg strokovnih podlag pri odločanju o okoljevarstvenem soglasju torej ni izključeno vezan le na mnenje ZRSVN. Če so med (strokovnimi) podlagami za odločanje podana določena nesoglasja oziroma nasprotujoča si mnenja, na katera izrecno opozarja stranka v postopku presoje vplivov na okolje, se mora upravni organ v okviru pravil ZUP do teh nasprotij tudi opredeliti, ne pa jih zavrniti zgolj s sklicevanjem na mnenje ZRSVN.
V obravnavani zadevi predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog (pravni interes za udeležbo v postopku), torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.
dovoljenje za predhodna raziskovalna dela - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rudarska pravica - stranka v postopku - pravni interes
Ko se koncesija izteče, s tem rudarska pravica, ki jo je imela tožeča stranka, preneha. Zato z odločbo, s katero je bilo stranki z interesom izdano dovoljenje za predhodna raziskovalna dela, ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Tožeča stranka ni izkazala, da bi v tem postopku varovala veljavno rudarsko pravico, pravnega interesa za udeležbo pa tudi ne more izkazati s trditvami, da še vedno izkorišča rudnine v predmetnem kamnolomu.
Okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja upravne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, zato v zvezi z njim ni mogoče predlagati t.i. odložitvene začasne odredbe.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe bi tožeča stranka morala izkazati evidenten, dejanski in konkreten vpliv delovanja obravnavane naprave pod pogoji, ki jih določa izpodbijana odločba, na njeno zdravstveno stanje v taki meri, da je izkazan nastanek hujših posledic, ki bi pomenile težko popravljivo škodo. Iz narave instituta začasne odredbe izhaja še, da bi moralo do takih posledic priti v času do izdaje pravnomočne sodbe.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (2008) člen 9, 9/1.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - ustavitev vnašanja zemeljskega izkopa - okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov
Iz podatkov v upravnem spisu ni razvidno, ali je tožeča stranka tista, ki je zemeljski izkop, ki ga je nanašala na navedena zemljišča, tudi sama pripravljala, zato ugotovljeno dejansko stanje ne daje zadostne podlage za ugotovitev, da je bila prav tožeča stranka tista, ki bi morala na podlagi 1. odstavka 9. člena Uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v zvezi s spornim posegom. Navedeno pa po presoji sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, saj je bilo za ponovno uporabo zemeljskega izkopa, za kar gre v tej zadevi, v skladu s citirano določbo Uredbe, okoljevarstveno dovoljenje potrebno pridobiti, tožeča stranka pa se z njim, ne glede na to, ali ga je bila dolžna pridobiti ona ali kakšna tretja oseba, ni izkazala in v postopku niti ni zatrjevala, da je okoljevarstveno dovoljenje pridobil tisti, ki je zemeljski izkop pripravljal.
ZVO-1 je v 3. odstavku 193. člena sicer izrecno podaljšal veljavnost predpisov, izdanih na podlagi ZVO, do izdaje novih, vendar je v 4. odstavku istega člena izrecno določil, da v predpisih, izdanih na podlagi 27. člena ZVO, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na obveznost investitorja, da v zahtevi za dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi objektov pri napravah in objektih, za katere ni treba izvesti presoje vplivov na okolje po določbah ZVO, posreduje strokovno oceno o izpolnjevanju pogojev glede emisij.
Dikcija 8. odstavka 15. člena PUP omogoča le sklepanje, da je normodajalec za postavitev baznih postaj mobilne telefonije predpisal dodaten pogoj, namreč pridobitev soglasja Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje tudi tam, kjer je postavitev baznih postaj mobilne telefonije sicer dovoljena.
ZRud člen 2, 2/9, 13, 50, 50/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 214/1. ObrZ člen 7, 7/2.
dovoljenje za izvajanje del - sanacija kamnoloma - izkoriščanje mineralnih surovin - rudarska pravica - obrtno dovoljenje - statusno preoblikovanje podjetnika - obrazložitev odločbe - ponovno odločanje o isti stvari
Dovoljenje za izvajanje del po 1. odstavku 50. člena ZRud omogoča izvajalcu, da izvaja rudarska dela v okviru rudarskega projekta, ne da bi za to moral pridobiti rudarsko pravico po 13. členu ZRud, vendar pod pogojem, da ta dela ne pomenijo neposrednega izkoriščanja mineralnih surovin v smislu 9. točke 2. člena ZRud.
Pravilna in zakonita obrazložitev je obvezna sestavina odločbe in kot taka predmet preizkusa pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe.
Zavrnitev pritožbe pomeni, da je odločitev prvostopenjskega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke postala dokončna, posledično pa tudi, da drugostopenjski organ o istem zahtevku ne more več odločati, saj je o njem že bilo odločeno.
Zaradi stroge osebne narave obrti, ki je vezana na nosilca obrtne dejavnosti, se obrtno dovoljenje ne more prenesti na drugo fizično ali pravno osebo.
ZV-1 člen 86, 86/2, 150, 151. ZGO-1 člen 50, 50/5. ZUP člen 215, 215/5. ZUS-1 člen 28, 28/4.
vodno soglasje - določitev projektnih pogojev - pojem upravne odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
Izvedba celovite presoje vplivov na okolje pa se izvede ne glede na 2. odstavek 40. člena Zakona o varstvu okolja, če ministrstvo oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje. Ker se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom med drugim podrobneje ureja tudi prostorske izvedbene pogoje in se v njem določi tudi rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, je tožena stranka ob upoštevanju kriterijev določenih v 2. členu Uredbe o merilih lahko ocenila, da bo območje, s katerim se načrtuje gradnja poslovnega centra z javnimi parkirišči, to območje zaradi kulturne dediščine verjetno prizadeto.
ZGO-1 člen 50, 50/1, 50/3. ZON člen 105, 105/1, 1, 1/1, 53, 54.
naravovarstveno soglasje - predmet postopka za izdajo naravovarstvenega soglasja - legalizacija objekta
Predmet postopka za izdajo naravovarstvenega soglasja je skladnost projektnih rešitev, torej rešitev, kot so opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, z naravovarstvenimi pogoji.
ZVO-1 157, 157/1, 157/2, 157/2-1, 157/2-2. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja člen 13, 13/6.
inšpektor za okolje - osvetljevanje zunanjega reklamnega panoja - rok za odpravo nepravilnosti
Od obsega ugotovljenih nepravilnosti je odvisno, ali bo inšpektor v smislu 1. točke 1. odstavka 157. člena ZVO-1 lahko odredil rok za odpravo določenih nepravilnosti pri objektu ali ne. Če ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti in ni mogoče objekta uskladiti s pogoji, določenimi v predpisu, potem tudi ne more biti smiselna določitev roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Dejstvo, da je tožnikova hiša del projektnih rešitev, zaradi česar ima pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne more pomeniti podlage za sodelovanje v postopku, katerega predmet je ugotavljanje izpolnjevanja zahtev s področja predpisov o hrupu, ki jim mora zadostiti letališče in kar je bilo predmet odločanja v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Položaj stranskega udeleženca pridobi oseba, ki ji ta položaj materialni predpis neposredno priznava s tem, da jo v svoji določbi izrecno navede kot stransko udeleženko, in tudi oseba, za katero iz vsebine materialne določbe (torej posredno) izhaja, da je njeno sodelovanje v konkretnem postopku potrebno zaradi zavarovanja njenega pravnega položaja, ki ga ta predpis varuje.
ZTNP člen 1, 1/1, 12, 13, 15, 15/1, 17. ZON člen 51, 51/1, 53, 53/1, 53/6, 54, 54/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 66, 66/1, 66/1-3.
naravovarstveno soglasje - naravovarstveni pogoji - narodni park - dovoljenost gradnje - varstveni režim - obrazložitev odločbe
Če se vprašanje dovoljenosti gradnje pojavi v zvezi z določbami predpisov s področja ohranjanja narave, je treba o tem vprašanju odločiti v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj ZGO-1 ne daje podlage za tako odločanje. Prvostopenjski upravni organ bi v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev moral določno in nedvoumno ugotoviti, ali je nameravana gradnja v skladu s tem varstvenim režimom, in svoje ugotovitve tudi ustrezno obrazložiti.
ZVO-1 člen 54, 54/2, 54/2-6, 57, 64, 64/2, 70, 70/2, 73, 73/2, 92, 92/4. ZUP člen 140, 140/2, 140/3, 142, 142/2. ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 6, 6/1. Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (2007) člen 14.
okoljevarstveno soglasje - okoljevarstveno dovoljenje - vplivno območje - območje vrednotenja - stranski udeleženec - dokazovanje - upravni postopek - upravni spor
Ker se pri določanju vplivnega območja naprave upošteva verjetnost vpliva na zdravje in premoženje ljudi (3. odstavek 70. člen ZVO-1), enako pa tudi pri določanju takega območja za nameravane posege (6. točka 2. odstavka 54. člen ZVO-1), medtem ko so za določitev območja vrednotenja določeni drugi parametri, zgolj dejstvo, da nepremičnine tožnikov ali njuno bivališče leži v območju vrednotenja, samo po sebi še ne pomeni, da sta s tem vključena tudi v vplivno območje. Za določanje obsega vplivnega območja je bistveno, da se na njem pričakuje, da bo nameravani poseg ali delovanje naprave povzročil obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, zato za ugotovitev o nepravilno določenem vplivnem območju ne zadostuje le zatrjevanje napačnih podatkov, ki jih je uporabil pripravljalec poročila o vplivih na okolje, ampak bi tožnika morala za drugačno vplivno območje predložiti dokaz.
Ker tožnika v postopku kljub pozivu dokazov nista predložila in sta celo izrazila mnenje, da ti niso potrebni, se ne moreta sklicevati na to, da jima organ v ponovljenem postopku ni dal (ponovne) možnosti dokazovanja zatrjevanih dejstev.
priznanje statusa stranskega udeleženca - postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov
Tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za napravo iz 82. člena ZVO-1 je treba glede vprašanja, kdo so stranke v njem, uporabiti določbo 73. člena ZVO-1.
pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo
Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov. Drugačna ureditev pridobivanja naravovarstvenih pogojev in posledično soglasja pa je predvidena za primere, ko je treba izvesti postopek presoje sprejemljivosti posega v naravo, ko je odločitev o tem, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, odvisno od mnenja zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti.
ZUP člen 42, 42/1, 43, 229, 229/1. ZVO-1 člen 82, 82/1, 84, 84/5.
izdaja okoljevarstvenega dovoljenja - stranka v postopku - pravni interes
Lokalni skupnosti v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vnos blata na zemljišče na podlagi 82. člena ZVO-1 ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca.
postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku
Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik ni lastnik nepremičnin na vplivnem območju in da na njem tudi nima stalnega prebivališča, pri čemer, razen splošnih navedb z nestrinjanjem izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, ni podal konkretnih ugovorov, je tudi po presoji sodišča odločitev, da tožnik skladno z določbami ZVO-1 in ZUP ne more pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, pravilna.
ZUP člen 129, 129/1-4. ZVO-1 člen 40, 40/5, 40/6. ZPNačrt člen 58, 58/2, 58/4, 95, 95/5.
občinski podrobni prostorski načrt - postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta - celovita presoja vplivov plana na okolje - odločba o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje - ugotovitvena odločba - res iudicata
Odločitve, da v postopku izdelave istega prostorskega plana ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, ni mogoče šteti kot zavrnitve strankinega zahtevka, ampak kot odločitev, ki ji je v korist zaradi ugotovitve, da v zadevi niso podane okoliščine, zaradi katerih bi se ji naložila obveznost izvedbe postopka celovite presoje vplivov plana na okolje.
Ker je bilo o zahtevku tožnice, da se toženka opredeli o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje oz. o njeni dolžnosti, da izvede ta postopek, odločeno z ugotovitveno odločbo, ni dopustno ponovno odločanje v isti upravni zadevi kljub spremenjeni dejanski in pravni podlagi, na katero se sklicuje toženka. Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP je v takih okoliščinah ponovno odločanje mogoče le v primeru predhodno izdane zavrnilne odločbe.