ZUP člen 130, 130/2, 130/3, 207, 207/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 12. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11b, 12, 12/5.
okoljska dajatev - napoved za odmero okoljske dajatve - zahteva za oprostitev plačila okoljske dajatve - odločanje o več zahtevkih
Pri odločanju o odmeri okoljske dajatve na podlagi napovedi za odmero te dajatve in pri odločanju o zahtevi za oprostitev plačila okoljske dajatve gre za en upravni postopek, v katerem pa organ z eno odločbo odloči o obeh zahtevkih.
pravni interes - stranski udeleženec - okoljevarstveno dovoljenje - občina kot stranski udeleženec
Lokalna skupnost ne more biti stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za druge naprave po 82. členu ZVO-1 že po samem zakonu, izkazala pa ni niti pravnega interesa za pridobitev položaja stranskega udeleženca.
ZVO-1 člen 68 – 81, 82, 84a, 172. ZVO-1B člen 90, 90/1, 90/2. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega člen 14.
okoljevarstveno dovoljenje - postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - obstoječa naprava - exceptio illegalis
Določbe 1. odstavka 90. člena ZVO-1B v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za „obstoječe naprave iz 68. člena zakona“ izključujejo uporabo 71. in 73. člena, poleg tega vlogi za pridobitev dovoljenja ni treba priložiti elaborata o določitvi vplivnega območja naprave, za določitev strank pa se uporabljajo določbe 84.a člena. To pomeni, da je v takem primeru udeležba javnosti omejena na seznanitev z izdano odločbo, za določitev kroga strank pa se uporabljajo bistveno restriktivnejše določbe, ki sicer veljajo v postopku za pridobitev dovoljenja za „druge naprave“, torej naprave, ki po metodologiji ZVO-1 ne spadajo med tiste, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega.
Pojma „obratovanje“ v obravnavanem kontekstu nikakor ni mogoče omejiti na dejansko obratovanje, torej v skrajnem primeru celo obratovanje povsem brez podlage v zakonu oz. izdanih dovoljenjih. Delovanje obratov in naprav z vplivi na okolje je bilo namreč regulirano že pred uveljavitvijo ZVO-1. Zgolj dejansko obratovanje, ki ni imelo podlage v pravni ureditvi oz. na podlagi te ureditve izdanih odločbah, je zato že takrat pomenilo protipravno stanje. Protipravnega stanja pa brez izrecne zakonske določbe ni mogoče upoštevati kot podlago za izdajo dovoljenja.
Zahteva iz 2. odstavka 31. člena Uredbe se nanaša tudi na stavbe, v katerih se ljudje pogosto ali daljši čas zadržujejo zaradi dela, to je poslovne stavbe, namenjene opravljanju dejavnosti, ki ne pomenijo bivanja v smislu stanovanja oz. uporabe z namenom počitka (vikendi). Določba pri tem ne dela razlike med poslovno stavbo upravljavca odlagališča in katerokoli drugo poslovno stavbo, zato je treba šteti, da pogoj velja tudi za tožnikovo upravno zgradbo. Iz naslova člena izhaja namen določbe, ki je varovanje zdravja ljudi, to pa pomeni tudi zdravja zaposlenih pri tožniku in ni nikakršne podlage, da bi zanje veljali nižji standardi.
URS člen 120, 120/3. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 7, 7/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZDU-1 člen 60, 60/1, 61, 61/2. ZVO-1 člen 40, 40/5, 40/6.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stranka v upravnem sporu - spor med dvema ministrstvoma - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi nastali položaj, ko se tožeča stranka ne strinja s postopkom izvedbe celovite presoje vplivov, ne more biti predmet upravnega spora, saj sporna vprašanja dveh ministrstev praviloma rešuje vlada, ki v primeru neuspešne intervencije med njima v končni fazi ne sprejme programa upravljanja rib.
dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del - rudarska pravica - nosilec rudarske pravice - podjetnik posameznik
Stranka z interesom je že z odločbo o izbiri koncesionarja ter s koncesijsko pogodbo, torej v postopku pridobitve rudarske pravice, izkazala pravico uporabe predmetne nepremičnine. Koncesijski akt, kot tudi koncesijska pogodba opredeljujeta namreč tudi raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, na katerega se rudarska pravica nanaša, katerega pa mora nosilec rudarske pravice v primeru, če sam ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom zajeto v raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, pridobiti s pravnim poslom, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.
občinski podrobni prostorski načrt - celovita presoja vplivov na okolje - posegi, za katere presoja obvezna - infrastrukturni posegi - kategorija načrtovane ceste
Tožeča stranka je sama določila, da bo bodoča cesta razvrščena med povezovalne regionalne ceste, to izhaja tudi iz priloženega gradiva in v njem določenih lastnosti ceste. Ker je nesporna dolžina ceste vsaj 16 km, po Uredbi pa je prag posega, če gre za varovano območje, določen v dolžini ceste 1 km, obravnavani poseg dosega oziroma presega predpisani prag in je zanj presoja vplivov na okolje obvezna.
ZVO-1 člen 40, 50, 57, 57/2. ZUP člen 254, 254/2. ZON člen 101e. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 25, 25/3, 25/4, 40.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je v postopku izdaje soglasja sicer dolžan pridobiti mnenja pristojnih organizacij (torej tudi mnenje ZRSVN) in jih upoštevati pri svoji odločitvi, ker pa ne pomeni, da se nosilka nameravanega posega v okolje ne more sklicevati še na druge strokovne podlage, mnenja in ocene, za kar ji izrecno podlago daje določilo 40. člena Pravilnika. Obseg strokovnih podlag pri odločanju o okoljevarstvenem soglasju torej ni izključeno vezan le na mnenje ZRSVN. Če so med (strokovnimi) podlagami za odločanje podana določena nesoglasja oziroma nasprotujoča si mnenja, na katera izrecno opozarja stranka v postopku presoje vplivov na okolje, se mora upravni organ v okviru pravil ZUP do teh nasprotij tudi opredeliti, ne pa jih zavrniti zgolj s sklicevanjem na mnenje ZRSVN.
V obravnavani zadevi predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog (pravni interes za udeležbo v postopku), torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.
dovoljenje za predhodna raziskovalna dela - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rudarska pravica - stranka v postopku - pravni interes
Ko se koncesija izteče, s tem rudarska pravica, ki jo je imela tožeča stranka, preneha. Zato z odločbo, s katero je bilo stranki z interesom izdano dovoljenje za predhodna raziskovalna dela, ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Tožeča stranka ni izkazala, da bi v tem postopku varovala veljavno rudarsko pravico, pravnega interesa za udeležbo pa tudi ne more izkazati s trditvami, da še vedno izkorišča rudnine v predmetnem kamnolomu.
Okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja upravne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, zato v zvezi z njim ni mogoče predlagati t.i. odložitvene začasne odredbe.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe bi tožeča stranka morala izkazati evidenten, dejanski in konkreten vpliv delovanja obravnavane naprave pod pogoji, ki jih določa izpodbijana odločba, na njeno zdravstveno stanje v taki meri, da je izkazan nastanek hujših posledic, ki bi pomenile težko popravljivo škodo. Iz narave instituta začasne odredbe izhaja še, da bi moralo do takih posledic priti v času do izdaje pravnomočne sodbe.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (2008) člen 9, 9/1.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - ustavitev vnašanja zemeljskega izkopa - okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov
Iz podatkov v upravnem spisu ni razvidno, ali je tožeča stranka tista, ki je zemeljski izkop, ki ga je nanašala na navedena zemljišča, tudi sama pripravljala, zato ugotovljeno dejansko stanje ne daje zadostne podlage za ugotovitev, da je bila prav tožeča stranka tista, ki bi morala na podlagi 1. odstavka 9. člena Uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v zvezi s spornim posegom. Navedeno pa po presoji sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, saj je bilo za ponovno uporabo zemeljskega izkopa, za kar gre v tej zadevi, v skladu s citirano določbo Uredbe, okoljevarstveno dovoljenje potrebno pridobiti, tožeča stranka pa se z njim, ne glede na to, ali ga je bila dolžna pridobiti ona ali kakšna tretja oseba, ni izkazala in v postopku niti ni zatrjevala, da je okoljevarstveno dovoljenje pridobil tisti, ki je zemeljski izkop pripravljal.
ZVO-1 je v 3. odstavku 193. člena sicer izrecno podaljšal veljavnost predpisov, izdanih na podlagi ZVO, do izdaje novih, vendar je v 4. odstavku istega člena izrecno določil, da v predpisih, izdanih na podlagi 27. člena ZVO, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na obveznost investitorja, da v zahtevi za dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi objektov pri napravah in objektih, za katere ni treba izvesti presoje vplivov na okolje po določbah ZVO, posreduje strokovno oceno o izpolnjevanju pogojev glede emisij.
Dikcija 8. odstavka 15. člena PUP omogoča le sklepanje, da je normodajalec za postavitev baznih postaj mobilne telefonije predpisal dodaten pogoj, namreč pridobitev soglasja Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje tudi tam, kjer je postavitev baznih postaj mobilne telefonije sicer dovoljena.
ZRud člen 2, 2/9, 13, 50, 50/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 214/1. ObrZ člen 7, 7/2.
dovoljenje za izvajanje del - sanacija kamnoloma - izkoriščanje mineralnih surovin - rudarska pravica - obrtno dovoljenje - statusno preoblikovanje podjetnika - obrazložitev odločbe - ponovno odločanje o isti stvari
Dovoljenje za izvajanje del po 1. odstavku 50. člena ZRud omogoča izvajalcu, da izvaja rudarska dela v okviru rudarskega projekta, ne da bi za to moral pridobiti rudarsko pravico po 13. členu ZRud, vendar pod pogojem, da ta dela ne pomenijo neposrednega izkoriščanja mineralnih surovin v smislu 9. točke 2. člena ZRud.
Pravilna in zakonita obrazložitev je obvezna sestavina odločbe in kot taka predmet preizkusa pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe.
Zavrnitev pritožbe pomeni, da je odločitev prvostopenjskega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke postala dokončna, posledično pa tudi, da drugostopenjski organ o istem zahtevku ne more več odločati, saj je o njem že bilo odločeno.
Zaradi stroge osebne narave obrti, ki je vezana na nosilca obrtne dejavnosti, se obrtno dovoljenje ne more prenesti na drugo fizično ali pravno osebo.
ZV-1 člen 86, 86/2, 150, 151. ZGO-1 člen 50, 50/5. ZUP člen 215, 215/5. ZUS-1 člen 28, 28/4.
vodno soglasje - določitev projektnih pogojev - pojem upravne odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
Izvedba celovite presoje vplivov na okolje pa se izvede ne glede na 2. odstavek 40. člena Zakona o varstvu okolja, če ministrstvo oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje. Ker se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom med drugim podrobneje ureja tudi prostorske izvedbene pogoje in se v njem določi tudi rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, je tožena stranka ob upoštevanju kriterijev določenih v 2. členu Uredbe o merilih lahko ocenila, da bo območje, s katerim se načrtuje gradnja poslovnega centra z javnimi parkirišči, to območje zaradi kulturne dediščine verjetno prizadeto.
ZGO-1 člen 50, 50/1, 50/3. ZON člen 105, 105/1, 1, 1/1, 53, 54.
naravovarstveno soglasje - predmet postopka za izdajo naravovarstvenega soglasja - legalizacija objekta
Predmet postopka za izdajo naravovarstvenega soglasja je skladnost projektnih rešitev, torej rešitev, kot so opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, z naravovarstvenimi pogoji.
ZVO-1 157, 157/1, 157/2, 157/2-1, 157/2-2. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja člen 13, 13/6.
inšpektor za okolje - osvetljevanje zunanjega reklamnega panoja - rok za odpravo nepravilnosti
Od obsega ugotovljenih nepravilnosti je odvisno, ali bo inšpektor v smislu 1. točke 1. odstavka 157. člena ZVO-1 lahko odredil rok za odpravo določenih nepravilnosti pri objektu ali ne. Če ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti in ni mogoče objekta uskladiti s pogoji, določenimi v predpisu, potem tudi ne more biti smiselna določitev roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Dejstvo, da je tožnikova hiša del projektnih rešitev, zaradi česar ima pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne more pomeniti podlage za sodelovanje v postopku, katerega predmet je ugotavljanje izpolnjevanja zahtev s področja predpisov o hrupu, ki jim mora zadostiti letališče in kar je bilo predmet odločanja v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Položaj stranskega udeleženca pridobi oseba, ki ji ta položaj materialni predpis neposredno priznava s tem, da jo v svoji določbi izrecno navede kot stransko udeleženko, in tudi oseba, za katero iz vsebine materialne določbe (torej posredno) izhaja, da je njeno sodelovanje v konkretnem postopku potrebno zaradi zavarovanja njenega pravnega položaja, ki ga ta predpis varuje.
ZTNP člen 1, 1/1, 12, 13, 15, 15/1, 17. ZON člen 51, 51/1, 53, 53/1, 53/6, 54, 54/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 66, 66/1, 66/1-3.
naravovarstveno soglasje - naravovarstveni pogoji - narodni park - dovoljenost gradnje - varstveni režim - obrazložitev odločbe
Če se vprašanje dovoljenosti gradnje pojavi v zvezi z določbami predpisov s področja ohranjanja narave, je treba o tem vprašanju odločiti v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj ZGO-1 ne daje podlage za tako odločanje. Prvostopenjski upravni organ bi v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev moral določno in nedvoumno ugotoviti, ali je nameravana gradnja v skladu s tem varstvenim režimom, in svoje ugotovitve tudi ustrezno obrazložiti.