ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 142, 142/1, 142/5.
ukrep okoljskega inšpektorja - stranski udeleženec - pravica do pritožbe
Vsak subjekt, ki mu je bila priznana pravica, da se kot stranski udeleženec udeležuje upravnega postopka, ima že po zakonu tudi pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta postopek končan. Ker je bil v predmetnem inšpekcijskem postopku tožniku pravnomočno priznan status stranskega udeleženca, mu pravice do pritožbe zoper inšpekcijsko odločbo (v mejah priznane pravice do stranske udeležbe) tako ni mogoče odreči.
ZVO-1 člen 51a. Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b.
okoljevarstveno soglasje - presoja vpliva na okolje - stranka v postopku
Tožnik si s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more (več) izboljšati svojega pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih tožnik želi biti udeležen v tem postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, temveč bo tožnik svoje pravne koristi lahko varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.
Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b. ZVO-1 člen 51, 51/1, 51/5. ZUP člen 246.
presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Ni sporno, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje, ki je bila zavržena, hkrati pa je bilo z istim aktom tudi odločeno, da je za predmetni poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To pomeni, da je bilo v celoti odločeno o predmetu predhodnega postopka, odločitev, ki jo je organ sprejel, pa je ravno odločitev, ki jo je tožnik zasledoval s svojo zahtevo za udeležbo v tem postopku in kar izrecno zatrjuje tudi v tožbi, tj. da je treba za nameravani poseg v prostor izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tožnik si torej s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more izboljšati pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih želi biti tožnik udeležen v postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, saj je ta pravnomočno zaključen. Tožnik bo lahko svoje pravice in pravne koristi v zvezi z nameravanim posegom varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanju okoljevarstvenega soglasja (ki ga mora nosilec posega sprožiti, če želi pridobiti gradbeno dovoljenje).
ZUP člen 6, 6/2. ZUreP-2 člen 260, 260/1. ZUT člen 4, 4/3.
upravna taksa - namenska raba prostora - potrdilo - zemljišče - parcela - nepremičnina - načelo ekonomičnosti - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločitve ni razvidna podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano. Ob tem pooblastilo ni dano tako, da bi iz norme izrecno izhajalo, da gre za pooblastilo za diskrecijsko odločanje, temveč se kaže v uporabi pojmov, kot so organ sme, organ lahko ali organ je pooblaščen, da dovoli, naloži. Ker organ prve stopnje in toženka v izpodbijani odločitvi nista navedla zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki organu daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVO-1 torej nedvoumno predvideva posebno okoljevarstveno dovoljenje za IED napravo in posebno okoljevarstveno dovoljenje za obrat. Za pridobitev vsakega od teh dovoljenj je predpisan samostojen postopek, ki se začne izključno na vlogo stranke, medtem ko lahko do spremembe teh dovoljenj iz razlogov, ki so v zakonu izrecno našteti, pride tudi po uradni dolžnosti. Združevanje obeh postopkov je mogoče le na podlagi zahteve upravljavca, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
ZUP člen 87, 97. ZUS-1 člen 24, 24/1, 36, 36/1, 36/1-2.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - javna korist
Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 85, 85/6. ZUP člen 213, 213/6. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 41, 41/3. Direktiva 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži člen 8, 8a.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali pogoji za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja obstajajo tudi v konkretnem primeru. Vsebina odločitve o pravici ali obveznosti stranke mora biti namreč formulirana tako, da je jasno in konkretizirano izražena v dispozitivu odločbe. V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je zato treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice, kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Sklicevanje na predpis, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo dispozitiv odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloča o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme; drugi sestavni deli odločbe, npr. obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, pa ne postanejo pravnomočni.
ZG člen 46, 46/5. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (2005) člen 9, 9/1, 9/2. ZUP člen 214.
posegi v gozd - soglasje za gradnjo objekta v gozdu - poseg v varovalni gozd - neobrazložena odločba
Odločanje o posegu v varovalni gozd obsega tehtanje možnosti, da poseg bistveno zmanjša funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. V tem pogledu je izostala presoja tožene stranke. V prvi vrsti ni jasno za kateri konkretni namen je bil ta gozd razglašen za varovalnega.4 Posledično je ocena, da vsak objekt zaradi ekstremnosti rastišča ni sprejemljiv ter da je njegov vpliv na varovalni gozd negativen, že zato pomanjkljiva.
inšpekcijski ukrep - okoljska škoda - inšpekcijski zavezanec - obremenjevanje in uničenje okolja
Kot izvajalec občinske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter s tem kot upravljavec male komunalne čistilne naprave, ki je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, se tožnik šteje za povzročitelja čezmerne obremenitve ter s tem za zavezanca po prvem odstavku 9. členu ZVO-1, ki je dolžan upoštevati predpise o ravnanju z odpadno komunalno vodo in o obratovanju čistilne naprave z namenom, da prepreči okoljsko škodo, ki grozi.
presoja vpliva na okolje - namenska raba zemljišč - predhodni postopek - pavšalne in neizkazane navedbe
V zvezi s tožbenimi navedbami, da so predmetna zemljišča v naravi travnik in delno gozd, pa sodišče pojasnjuje, da tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da so predmetna zemljišča po dejanski rabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar nadalje izhaja tudi neprerekana ugotovitev, da je v OPN njihova namenska raba „druga območja centralnih dejavnosti, površine za industrijo, površine cest in površine ostale prometne infrastrukture“, iz česar sledi, da je poseg glede na prostorski akt dopusten. Drži sicer, da je ta postopek namenjen ravno temu, da se ugotovi, ali poseg lahko pomembno vpliva na okolje, pri čemer je treba upoštevati izbirna merila, ki so določena v Prilogi 2 k Uredbi, vendar tožnik, kot že rečeno, niti ne navaja, kateri vplivi na okolje naj bi bili prekomerni.
postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - obnova postopka - vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes
Prizadeta stranka ima kot lastnica komunalne čistilne naprave, na katero je nesporno priključena tudi tožnikova naprava, obveznost zagotavljati čiščenje komunalne odpadne vode tako, da ne presega predpisanih mejnih vrednosti. Na navedeno odločitev ne vpliva okoliščina, da je je bilo tožniku že prej dovoljeno odvajanje iste količine odpadnih voda, saj se s predmetnim okoljevarstvenim dovoljenjem naprava po izrecni določbi 85. člena ZVO-1F4 prilagaja zahtevam (novega) predpisa (tj. Uredbe). Prav tako na odločitev v tej fazi postopka ne vpliva okoliščina, da je tožnik do sedaj upošteval predpisane mejne vrednosti, saj se, kot že rečeno, o tem, ali bo prišlo do nedovoljenega posega v položaj stranskega udeleženca, odloča v postopku o glavni stvari. To pomeni, da za odločitev v zadevi ni bistveno, ali gre za protipravno ravnanje, kot to zatrjuje tožnik. Sodišče dodaja, da je tudi SEU v zadevi C-197/18 že pojasnilo, da zgolj prekoračitev ali nevarnost prekoračitve tam določenega praga onesnaženosti neposredno zadeva fizične ali pravne osebe, tj. tudi tiste, ki jih prekoračitev tam navedenega praga prisili k porabi stroškov za njihovo čiščenje.
Ni dvoma, da se v Krajinskem parku ne sme odkopavati in nasipavati material izven stavbnih zemljišč oziroma izven zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje. Izjema je nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih meja poti (6. točka drugega odstavka 10. člena Uredbe). Zapisano je prepovedano ne glede na namen in sestavo zemeljskega izkopa.
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004) člen 5, 7, 7/1. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 12, 12/1, 12/1-a, 16.
varstvo živali - ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - rjavi medved
Dovoljeni odstrel 222 osebkov rjavega medveda glede na izvedene dokaze ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjanja njegove populacije v Sloveniji. Toženka v izpodbijani odločbi glede tega ugotavlja, da podatki spremljanja populacije medveda v Sloveniji kažejo, da je v ugodnem stanju ohranjenosti s trendom izboljšanja ter konkretno navaja podatke o ocenjeni populaciji od leta 2007 dalje. Tako zaključuje, da se območje razširjenosti medveda v Sloveniji ne zmanjšuje in da se tudi ob predvidenem odvzemu iz narave v prihodnosti ne bo zmanjševalo.
ukrep inšpektorja za okolje - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Zahteva po kontradiktornem postopku je izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave. Ta vzpostavlja dolžnost organa, da stranko seznani z vsemi navedbami, ki lahko vplivajo na njene pravice in interese. Po 9. členu ZUP je tako, preden se izda odločba, treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Enako vsebino ima tudi 146. člen ZUP, ki se nahaja v poglavju, ki določa ravnanja organa v posebnem ugotovitvenem postopku. Te obveznosti organa ne izključuje niti materialni predpis, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, tj. ZVO-1, kot tudi ne ZIN, ki v četrtem odstavku 29. člena določa, da v primeru, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe (da bi šlo za nujne in neodložljive ukrepe iz izpodbijane odločbe, kot tudi drugostopenjske odločbe ne izhaja – op. sod.), inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.
ZUPUDPP člen 25, 26, 62, 62/5. ZPNačrt člen 31. GZ člen 45, 50. ZVO-1 člen 51, 54. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 9, 9/1, 9/1-3, 13.
postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja - državni prostorski načrt - celovita presoja vplivov na okolje - prekomeren hrup - čezmerna obremenitev okolja
Sodišče v obravnavani zadevi poudarja, da organ svoje odločitve ne more zgolj opreti na zaključke PVO, temveč ga mora kritično presoditi. Dolžan je preveriti ustreznost izhodišč in metod ocenjevanja vplivov posega, njihovih učinkov in pričakovanih sprememb v obremenitvi okolja (13. člen Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave, v nadaljevanju Uredba o vsebini PVO). Prizadevati si mora tudi, da se morebitne nejasnosti, protislovja, pomanjkljivosti ali nelogičnosti odpravijo. Kajti le razumljiva, konsistentna in prepričljiva PVO, ki vsebuje konkretne podatke po posameznih poglavjih iz 3. člena Uredbe o vsebini PVO, omogoča (pravilno) presojo njegove vsebine oziroma vplivov posega na okolje. Če nasprotja in pomanjkljivosti niso odpravljena, pa mora utemeljiti, zakaj kljub temu šteje, da nameravani poseg ne bo povzročil prekomernih obremenitev okolja. Zgolj tako utemeljena odločitev namreč sodišču omogoča presojo njene pravilnosti.
Glede na to, da so za kakovost zraka pomembna onesnaževala, ki jih določata navedeni uredbi in da mora PVO vsebovati opis obstoječega stanja okolja kot tudi vplive nameravanega posega na emisije onesnaževal (točka 3. prvega odstavka 9. člena Uredbe o PVO), sodišče sodi, da bi toženka te vplive morala ugotoviti (in jih presoditi). Ker jih ni, je dejansko stanje nepopolno ugotovila.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (2005) člen 16, 16/1, 21, 21/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 8, 21, 21/1.
javno kanalizacijsko omrežje - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - odvajanje komunalnih odpadnih voda - komunalni priključki
Sodišče se s tožnikom strinja, da temelji izpodbijana odločitev na nepravilno ugotovljenem dejstvu, da se tožnikov obrat nahaja v območju aglomeracije št. ... Pri tem gre tudi po presoji sodišča za relevanten ugovor, kajti za uporabo določbe prvega odstavka 16. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, na katero je oprta odločitev, je pomembno, da se objekt nahaja na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
varstvo okolja - ogrožena živalska vrsta - procesne predpostavke - pravna korist - zavrženje tožbe
Ureditev upravnega spora po ZUS-1 temelji na pravnem varstvu položaja posameznika, kar pomeni, da lahko tožnik v njem uveljavlja le svojo (subjektivno) pravico ali pravno korist. Zato 3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 določa zavrženje tožbe, v kateri tožnik ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi koga drugega ali splošne interese. To namreč pomeni, da ne zahteva pravnega varstva, kakršnega mu zagotavlja upravni spor oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.
ZVO-1 člen 3, 157, 157a. Uredba o odpadkih (2022) člen 3, 3/1, 3/1-3.
odpadki - ravnanje z odpadki - posest odpadkov - zahtevek za povrnitev škode
V inšpekcijskem postopku je bistveno, da inšpektor ugotovi, kdo je zavezanec, torej stranka, proti kateri teče postopek. V ta namen ima inšpektor na razpolago vse procesne inštitute ZUP (subsidiarna uporaba), da določi zavezanca pravilno. Inšpektor ima poleg pooblastil po ZUP tudi posebna pooblastila po ZIN.
V upravnem postopku, tudi v inšpekcijskem postopku, je odgovornost za pravilno ugotovitev dejanskega stanja predvsem na organu, ne glede na dokazno breme iz 140. člena ZUP.