odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - predpostavke odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - samovoljno ravnanje
Morebitne napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. V tej zadevi nikakor ni šlo za samovoljno, nezakonito oz. arbitrarno ravnanje toženca oziroma pri njem zaposlenih delavcev in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe o protipravnem ravnanju toženca neutemeljene.
pritožba zoper sklep o dedovanju - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - zaščitena kmetija - določitev vrednosti nujnih deležev - izvedensko mnenje - cenitev vrednosti nepremičnine - metodologija izračuna vrednosti nepremičnine - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije - narava zapuščinskega postopka
V zapuščinskem postopku mora sodišče v skladu s 165. členom ZD gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te podajo pisno ali ustno. Ravnanje sodišča, ki je trditve prevzemnika kmetije, da njena gospodarska zmožnost ne omogoča izplačila nujnih dedinj v denarju, smiselno vsebinsko upoštevalo kot predlog za znižanje izplačila vrednosti nujnega deleža v denarju, tako pa ga je razumela tudi pritožnica, je v skladu z naravo zapuščinskega postopka. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče kršilo načelo dispozitivnosti in nujni delež znižalo brez podanega predloga dediča.
ZD člen 28, 162, 163, 164, 165, 172, 205, 205/3. ZPP člen 344, 344/2.
zapuščinski postopek - uveljavljanje dedne pravice v pritožbi - dovoljene pritožbene novote - vračunanje darila zakonitemu dediču - stroški pogreba - dolg do zapuščine - preiskovalno načelo - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
Dediči lahko podajo izjave vse do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Veže jih le pravnomočen sklep o dedovanju. To pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tista dejstva in dokaze, ki so podana šele v pritožbi in se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
sodna določitev meje - mejni spor - močnejša pravica - zadnja mirna posest - zadnja soposest - občasno izvrševanje posesti - izključna posest - pravična ocena - kriteriji za ureditev meje - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Ker je bilo zadnje mirno stanje posesti tako, da so pot uporabljali tako prvi in drugi predlagatelj kot prvi in drugi nasprotni udeleženec in nihče ni nikogar izključeval iz posesti, sodišče meje ni moglo urediti po kriteriju zadnje mirne posesti.
posebna revizija - sodno imenovanje posebnega revizorja - postavitev posebnega revizorja - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta
Za ugoditev predlogu je bistveno, da obstaja vzrok za domnevo o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta, do katerih naj bi prišlo pri izvedbi prav tistih poslov, ki naj bi bili predmet posebne revizije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali je znotraj področij, ki jih predlagatelja predlagata kot predmet posebne revizije, v zvezi s posameznim od očitanih poslov oziroma ravnanj podan sum, da je prišlo pri vodenju teh poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
odgovor na tožbo - pravočasnost odgovora na tožbo - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pisanj pooblaščencu - nov pooblaščenec
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, zato je bila dopolnitev tožbe pravilno vročena prejšnjemu pooblaščencu, po katerem je toženka še kot dolžnica vložila ugovor zoper sklep o izvršbi. Pritožnica namreč ne trdi, da prejšnji pooblaščenec ne bi imel veljavnega pooblastila za zastopanje toženke oziroma dolžnice že v izvršilnem postopku. Ne uveljavlja niti, da bi pooblastilo prejšnjemu odvetniku odpovedala že pred prejemom (dopolnitve) tožbe, niti, da bi o tem obvestila sodišče.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - rok za vložitev tožbe - subjektivni rok - ničnostni razlogi - izpodbojna tožba
Glede na zakonsko besedilo tretjega odstavka 41. člena ZSReg pritožnik ne more uspeti s trditvami, da bo subjektivni rok za vložitev tožbe pričel teči šele, ko bo sodišče v postopku, ki se vodi za ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa, razsodilo, ali je napadeni sklep o dokapitalizaciji toženca neveljaven oziroma ničen. Subjektivni rok za vložitev tožbe v tej zadevi je namreč vezan na seznanjenost z razlogi ničnosti in ne na odločitev sodišča o ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine oziroma sklepa o dokapitalizaciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00088954
ZPP člen 2. OZ člen 9.
prodaja električne energije - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - pogodbene količine - manjša količina - stroški odstopanj - višja sila - COVID-19 - načelo dispozitivnosti
Zgolj v primerih višje sile je mogoče šteti, da pogodbenica ni kršila svojih obveznosti. Ker sta pravdni stranki že v pogodbi predvideli medsebojne pravice in obveznosti v primeru, da toženka ne prevzame celotnih pogodbenih količin (ali pa prevzame večje količine), je pogodbo tudi v tem delu treba spoštovati. Obveznost toženke bi zato lahko ugasnila ali se spremenila le s soglasno voljo strank, kar je pomemben vidik dolžnosti izpolnitve obveznosti.
Obračunavanje stroškov odstopanj ni mogoče z upoštevanjem mesečnih obdobij, saj v pogodbah med strankama za to ni pravne podlage. Zahtevku torej na podlagi mesečnih izračunov stroškov odstopanj (ki jih je sodišče prve stopnje izčrpno povzelo v izpodbijani sodbi) ni mogoče ugoditi.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - pritožbene novote
Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ravnanj dolžnika med postopkom osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti; tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Iz povzetih določb izhaja, da dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, to pravico zlorablja tudi v primeru, ko svojih obveznosti ni zmožen izpolniti, ker je v zadnjih petih letih pred uvedbo stečaja pri razpolaganju s svojim premoženjem ravnal nevestno ali nepošteno.
OZ člen 131, 131/1, 165, 288, 299. ZPP člen 14. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 228, 228/1.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - škoda zaradi kaznivega dejanja - zamuda s plačilom - delno plačilo odškodnine - pravilo o vračunavanju - zapadlost odškodninske obveznosti - obstoj protipravnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo, sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju s tistimi ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe; pravdno sodišče lahko drugače ugotovi le dejstva, od katerih ni bila odvisna odločitev o kvalifikaciji in obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 335, 335-3, 350, 350/2, 353, 366.
odmera sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - vsebina pritožbe - pritožbeni razlogi - gola pritožba - neobrazložena pritožba - postopek s pritožbo - meje preizkusa izpodbijane odločbe - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj, da izpodbija sklep v celoti, od predpisanih sestavin pritožbe (335. člen ZPP) pa ne navede pritožbenih razlogov. Takšna pritožba ni nepopolna, da bi jo bilo treba zavreči, pač pa pritožbeno sodišče v takem primeru preizkusi, ali so bile na prvi stopnji storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 7, 212.
odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - uradna dolžnost sodišča - zbirke osebnih podatkov - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo
Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 8, 243, 360, 360/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - parkirišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - namembnost zemljišča - izvedensko mnenje - prostorski akti - lokacijska informacija - urbanistični red - ugovor javnega dobra - javne površine - družbena lastnina - lastninjenje družbenih nepremičnin - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - bistvene pritožbene navedbe
Namembnost zemljišča mora biti utemeljena kumulativno z urbanističnega in dejanskega vidika.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - regresni zahtevek zavarovalnice do kreditojemalca - pogodba o odobritvi limita - prekoračitev dovoljenega limita - zavarovalni primer - odstop terjatve (cesija) - pogodba sklenjena za določen čas - ugovor pasivne legitimacije - identifikacijski podatki dolžnika - enotna matična številka občana (EMŠO) - podatki iz uradnih evidenc - začasni zastopnik
Odločitev o pasivni (stvarni) legitimaciji toženca je pravilna, saj sta za identifikacijo posameznika ključni prav njegova enotna matična številka občana (EMŠO) in davčna številka. Naslov je bistveno manj pomemben in precej bolj nezanesljiv podatek predvsem zaradi možnosti njegove (večkratne) spremembe. Ključno je, da sta bili tako EMŠO, kot tudi davčna številka toženca (poleg pravilnega naslova v tujini) navedeni v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi. To ne bi bilo mogoče, če se dani podatki ne bi ujemali s podatki iz uradnih zbirk podatkov o državljanih Republike Slovenije.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - predlagalni postopek - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval niti vseh potrebnih osebnih podatkov o predlagatelju (to so osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, EMŠO in državljanstvo). Prav tako ni vseboval podatkov o njegovih morebitnih družinskih članih. Zato je bil predlagatelj pravilno pozvan k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker predloga do izteka roka za dopolnitev ni dopolnil, je odločitev o zavrženju predloga, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00088869
OZ člen 5, 5/1, 5/2, 9, 9/1, 619, 626, 626/1. ZPP člen 337.
pogodbeno razmerje - pogodba o poslovnem sodelovanju - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - obligacija prizadevanja - prijava na razpis - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - formalno nepopolna vloga - pritožba v upravnem postopku - pritožbena novota
Kriterij okoljskega prispevka zaradi ureditve objekta z večjo uporabo lesa je tožeča stranka uveljavljala, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Res je, da je iz odločbe (B5) razvidno, kot da ta kriterij ne bi bil uveljavljan, a vendar bi spričo tega, da dopolnitev vloge (B4) vsebuje dejstva, ki se nanašajo na ureditev objekta z večjo uporabo lesa, odločba (B5) pa o tem nič ne reče, toženec lahko to uveljavljal z ustrezno pritožbo v upravnem postopku. Nevložitev pritožbe ne more iti na račun tožeče stranke, ki ni bila stranka postopka niti toženčeva pooblaščenka in se zato zoper odločbo tudi ni mogla pritožiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088852
KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZKP člen 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kazenska oprostilna sodba - dejansko stanje - malo verjetne in neprepričljive izjave - oškodovančeva izpovedba - načelo proste presoje dokazov - spreminjanje izjav
V pritožbeni graji ODT zanemari dejstvo, da se nianse njene izpovedi niso razlikovale le v nebistvenih podrobnostih, temveč so se med seboj izključevale na točki pojasnjevanja ključnih okoliščin, tj. v pomembnih segmentih glede obstoja, obsega in intenzivnosti domnevnega pravno nevzdržnega ravnanja obdolženih staršev in sorojenca. Takšna nedoslednost in nestabilnost izpovedi (ml.) oškodovane D. D. pa merodajno zmanjšujeta njeno prepričljivost in onemogočata, da bi sodišče prve stopnje na tako vprašljivi dejanski podlagi lahko zanesljivo ugotovilo obstoj obravnavanega kaznivega dejanja.
ZNP-1 člen 170, 170/1, 170/3, 171. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna ureditev meje - označitev meje v naravi - narok na kraju samem - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic v postopku - enakopravnost strank v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skica - elaborat ureditve meje - elaborat kot sestavni del izreka sklepa - nasprotje med izrekom in razlogi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
V sodnem postopku za ureditev meje je treba na naroku na kraju samem določiti mejo in jo označiti s trajnimi mejnimi znamenji. Prelaganje označevanja sodno določene meje na ponovni upravni postopek je nezakonito.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - obveznost plačila sodnih taks - terjatev iz naslova plačila sodne takse - pravica terjati plačilo sodne takse
Drugi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plača nasprotnik te stranke, a to velja le za primere, ko takse oproščena stranka sodne takse ne plača. Če pa se zgodi, da je takse oproščena stranka sodno takso plačala, določbe ni mogoče uporabiti, saj bi sicer lahko prišli v situacijo, ko bi tožnik, ki je bil oproščen plačila, sodno takso plačal, to isto sodno takso pa bi potem lahko terjali še od tožene stranke. Smisel določbe 15. člena ZST-1 ni v tem, da se takse oproščenega tožnika, ki ga je sodišče kljub temu pozvalo, da takso plača in jo je tudi dejansko plačal, kaznuje s tem, da bo ne glede na uspeh v postopku nosil celoten strošek sodne takse, ampak v tem, da država, kljub tožnikovi taksni oprostitvi, dobi plačano sodno takso, pri tem pa se upošteva uspeh v postopku. Zato je treba postopati življenjsko in, v primeru, da je takse oproščena stranka le-to plačala, obravnavati situacijo, kot da ni bilo taksne oprostitve, kot je naredilo tudi sodišče prve stopnje.