vpis v sodni register - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine
Subjekt vpisa se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na spremembo dejstev in okoliščin (neustreznost pogojev zavarovanja ter dejansko nesorazmerje med višino obveznosti in posegom v lastninsko pravico). Navedene okoliščine lahko (s pravnimi sredstvi) uveljavlja dolžnik v postopku zavarovanja, ne pa subjekt vpisa v tem registrskem postopku.
V postopku vpisa zastavne pravice na poslovnem deležu po 245.c členu ZIZ registrsko sodišče ne more presojati sorazmernosti izrečenega ukrepa zavarovanja, ampak mora izvesti vpis, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju. Zato se subjekt vpisa tudi ne more sklicevati na pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave in na to, da so na voljo milejša sredstva zavarovanja.
ZPP člen 11, 11/3, 154, 137, 337. ZST-1 člen 33, 33/1.
zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - pooblaščenec odvetnik - denarna kazen - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - sklep o izreku denarne kazni - osebno vročanje sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - pritožba zoper sklep o kaznovanju - načelo kontradiktornosti - dopustne pritožbene novote - nepredvidljive okoliščine - osebne okoliščine - povrnitev pritožbenih stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - stroški za odgovor na pritožbo - potrebni stroški
Po presoji pritožbenega sodišča so razlogi, ki jih je pooblaščenec navedel kot razlog zamude, opravičljivi in utemeljeni. Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je pooblaščenec 16. 9. 2024 zaprosil za preložitev naroka in napovedal vložitev obsežnejše pripravljalne vloge, ki pa je zaradi nepričakovanih osebnih in zdravstvenih okoliščin ni mogel vložiti v obljubljenem roku. Če teh okoliščin ne bi bilo, bi bila vloga po vsej verjetnosti vložena že naslednji dan, torej na dan razpisanega naroka 17. 9. 2024. Predloženi dokazi jasno potrjujejo, da je bila vložitev pripravljalne vloge šele 22. 10. 2024 posledica opravičljivih razlogov in ne namernega zavlačevanja postopka ali zlorabe procesnih pravic. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso bili izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni po tretjem odstavku 11. člena ZPP, saj se sankcija lahko izreče le, če je ravnanje stranke ali njenega pooblaščenca zavestno in namenjeno oviranju postopka. V obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni mogoče ugotoviti. Ravnanje pooblaščenca je bila posledica nepredvidenih okoliščin, ne pa namerne opustitve ali zlorabe procesnih pravic. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo ob upoštevanju narave obravnavanega primera, ki se je vodil zaradi izreka denarne kazni pooblaščencu tožene stranke zaradi domnevne zlorabe procesnih pravic. Ker ne gre za klasičen spor med strankama, temveč za postopek v katerem je bil ukrep izrečen pooblaščencu osebno, ni podlage za odločitev o stroških po kriteriju uspeha iz 154. člena ZPP. Čeprav je pritožnik s pritožbo uspel, mu pritožbeni stroški ne gredo, saj je odvetnik, ki je v postopku sam zastopal lastne interese. Odvetnik namreč ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe.
V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP se upoštevajo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Tožnica je bila s strani sodišča prve stopnje sicer pozvana, naj poda odgovor na pritožbo pooblaščenca toženke, ker se je del pritožbenih navedb nanašal tudi na ravnanje njenega pooblaščenca. Za odločitev o bistvenem vprašanju zadeve pa tožničin odgovor ni bil potreben. Stroške odgovora, ki v ničemer niso pripomogli k odločitvi v tem sporu, ni možno šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor. Glede na naravo postopka in okoliščine primera sodišče ocenjuje, da tožnica in pooblaščenec toženke sama krijeta svoje pritožbene stroške.
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 11a, 11a/2, 57, 57/1, 57/4, 57/5, 65, 65/5, 66, 66/2, 155, 155/2, 163, 163/8. ZNPPol člen 33, 33/1, 39.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zakonski znaki prekrška - kršitev pravice do izjave - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe - kršitev pravice do obrambe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - upoštevni pritožbeni razlogi - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - uradni preizkus izpodbijane sodbe - kazenska ovadba
Napoved izdaje plačilnega naloga in ustna predstavitev storjenega prekrška storilcu na kraju dejanja v primeru naknadne izdaje plačilnega naloga in vročitve tega naloga po pošti ne more nadomestiti ali preseči zakonske določbe iz četrtega odstavka 57. člena ZP-1, ki kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov določa kot obvezno sestavino oziroma prilogo plačilnega naloga, ki se vroča po določbah ZUP. Storilcu, ki plačilni nalog prejme po pošti, se ne glede na informacije, ki jih je prejel na kraju dejanja, pravica do izjave ob upoštevanju četrtega odstavka 57. člena ZP-1 zagotovi s tem, da skupaj s plačilnim nalogom prejme tudi kratek opis dejanskega stanja.
ZKP člen 167, 167/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 205, 205/1, 205/1-1.
utemeljen sum - uvedba preiskave - arbitrarnost odločanja - dokazni standard - ocenjevanje utemeljenosti suma - poskus kaznivega dejanja velike tatvine
Pripomniti je, da je naloga sodišča upoštevati razpoložljivo dokazno gradivo (dokaze in dokazne vire), kateremu je dolžno podeliti ustrezen pomen in težo, upoštevaje zlasti logiko in življenjske izkušnje; v tem pogledu je presoja dokaznega gradiva vedno subjektivna, kar pa, če je tudi razumna, ne pomeni, da je pristranska in zato arbitrarna.
Z navedenimi ravnanji je nasprotni udeleženec o predlagateljici razširjal informacije, s katerimi je pri njej povzročil ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in strahu.
omejitev starševske skrbi - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - trajanje ukrepa - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - načrt pomoči družini in otroku - pravice in dolžnosti staršev - soglasje staršev
Sodišče je v obravnavani zadevi presojalo, v čem je otrok ogrožen in kateri je najmilejši ukrep za preprečitev oz. odpravo te ogroženosti. Za odvzem starševske skrbi v primerjanih zadevah ni zadostovala pasivnost staršev, ampak je bila odločilna potreba po zagotovitvi stalne skrbi otroku, ki je nobeden od staršev ni zmogel.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za izvršitev obveznosti - rok za opravo dela v splošno korist - objektivne ovire - novo kaznivo dejanje - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Prestajanje zaporne kazni, izrečene obsojencu po izreku sodbe, s katero je bilo odločeno, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, zaradi kaznivega dejanja, ki ga je obsojenec storil pred iztekom t. i. alternative, ni razlog za neizvršitev dela v splošno korist, ki bi bil v obsojenčevi sferi, od tega pa je potrebno razlikovati položaj, ko obsojenec v času, ko bi moral opravljati delo v splošno korist, stori novo kaznivo dejanje in s tem po svoji krivdi onemogoči tak način izvršitve kazni, kar kaže na njegov negativni subjektivni odnos do opravljanja dela v splošno korist. V slednjem primeru okoliščine zaradi katerih obsojenec v dveletnem zakonskem roku ni opravil dela v splošno korist nastanejo na strani obsojenca.
ZDZdr člen 74, 75, 76, 76/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - socialnovarstveni zavod - upravičeni pritožnik - pogoji za sprejem - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna manjrazvitost - motnja avtističnega spektra - vedenjske motnje - mnenje socialnovarstvenega zavoda - pisna izjava - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - varovani oddelek - časovna omejitev trajanja ukrepov - nezmožnost preizkusa odločbe - preuranjena odločitev - ponovljeni postopek - korist varovanca - druge posebne okoliščine
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o izbiri SVZ, ki naj nasprotnega udeleženca sprejme, kršilo pravila postopka, ko pred odločitvijo ni pridobilo mnenja pritožnika, kot to določa 79. člen ZDZdr. V konkretnem primeru je predlagatelj predlogu sicer priložil mnenja petih SVZ, a to sodišča ne odvezuje, da izbranemu SVZ, v obsegu, kolikor se odločitev nanaša nanj, v postopku zagotovi pravico do izjave. Te sicer ni treba zagotoviti na usten način in zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Ta možnost pa pritožniku ni bila zagotovljena.
Pri ugotovitvi, katera vrsta varovanega oddelka je najprimernejša za namestitev nasprotnega udeleženca in kateri zavod, ki s takim oddelkom razpolaga, bi bil zanj najprimernejši, niso relevantni le podatki o zasedenosti posameznega zavoda, pač pa tudi druge okoliščine (na primer želje in osebne okoliščine osebe, morebitni predlogi najbližjih oseb, pa tudi struktura varovancev v SVZ glede na duševne motnje, za katerimi bolehajo).
odgovornost pravne osebe za prekršek - zakoniti zastopnik - dejanski poslovodja - slamnati direktor
Pri pravni osebi je ZCestn v 43. členu določil, da se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, to je oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, oziroma ki je dolžna izvajati dolžno nadzorstvo (15. člen ZP-1). Brez te določbe, bi lahko pravne osebe, oziroma pravilneje osebe, ki tvorijo personalni substrat pravnih oseb, nekaznovano izvrševale tiste prekrške v cestnem prometu, ki jih sicer lahko stori samo posameznik. Odgovorna oseba po določbi drugega odstavka 43. člena ZCestn je praviloma res zakoniti zastopnik, ni pa to nujno. Namen zakonodajalca ni bil, da je za tak prekršek objektivno odgovoren zakoniti zastopnik, temveč, da za prekršek odgovarja tista oseba znotraj pravne osebe, ki vodi njeno poslovanje (in ki bi tudi lahko sporočila, kdo je bil dejanski storilec prekrška, pa tega ni storila). V tem smislu pritožnik pravilno opozarja, da je pomembno razlikovanje med tako imenovanim dejanskim poslovodjem in "slamnatim direktorjem", ki ne sodeluje pri vodenju poslov družbe. Le glede prvega se lahko vzpostavi domneva, da je on neposredni storilec prekrška. Prekrškovni organ sicer res ne more v vsakem primeru ugotavljati notranjih razmerij v družbi, zato lahko pri neodzivnosti pravne osebe plačilni nalog izda samo zoper osebo, ki je razvidna iz sodnega registra. Če pa v zahtevi za sodno varstvo ta oseba poda obrazložene navedbe, iz katerih izhaja, da ni sodelovaal pri vodenju podjetja, in za te navedbe predlaga tudi ustrezne dokaze, mora sodišče izvesti dokazni postopek in se prepričati, ali ta oseba dejansko vodi poslovanje pravne osebe in ali je sploh imela dejansko možnost izvršiti očitani prekršek.
ZPP člen 86, 151, 151/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 9, 9/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/7, 49/8. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2022) člen 5, 9, 9/3.
sklep o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila - povračilo potnih stroškov - potni stroški stranke - zastopanje stranke po pooblaščencu - potrebni stroški postopka - pravica do sojenja v navzočnosti - obračun potnih stroškov - kilometrina - plačilo kilometrine - višina kilometrine - pravno mnenje - ministrstvo
Med stroške, ki bremenijo stranko, spadajo tudi njeni potni stroški (ki se ne odmerjajo po odvetniški tarifi). Ker ima stranka pravico biti navzoča na glavni obravnavi, gre za potrebne stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088828
ZASP člen 19, 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/5, 170/7. ZIZ člen 273, 273/1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - moralna avtorska pravica - pravica spoštovanja avtorskega dela - skazitev avtorskega dela - namen predlagane začasne odredbe - povezanost med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - grozeča težko nadomestljiva škoda - pritožbena novota
S predlagano začasno odredbo upnika želita preprečiti zasičenje trga, zaradi katerega ne bi mogla prodati svojega prevoda. S tožbo, ki jo nameravata vložiti, pa želita preprečiti skazitev njunega dela - z oglaševanjem skupaj z imeni prevajalcev brez renomeja ter označevanjem, da sta prevajalca in avtorja dodatnega besedila. Zato se izkaže, da predlagana izdaja začasne odredbe ne more doseči svojega namena, saj nedenarne terjatve na preprečitev skazitve dela ne zavaruje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088568
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 5, 6, 88, 88/1. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - konverzija - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - prepoved povratne veljave zakona - slaba vera banke - delna ničnost pogodbe
Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih je vgrajeno v samo pogodbo, saj je na podlagi spornega pogodbenega pogoja breme valutnega tveganja v celoti preneseno na kreditojemalca. Četudi je bilo za obe pogodbeni stranki (enako) negotovo, kakšno bo gibanje tečaja, se je valutno tveganje lahko realiziralo le v korist ali škodo potrošnika, ne pa tudi banke (slednje je posledica zakonodajalčeve zahteve po kapitalski ustreznosti bank, oziroma t. i. zaprtih deviznih pozicij). Navedeno pa skupaj z ugotovitvijo, da banka pojasnilne dolžnosti ni opravila z dolžno skrbnostjo, privede do zaključka, da v trenutku sklenitve kreditne pogodbe informacijski razkorak med pogodbenima strankama ni bil odpravljen.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088791
ZIKS člen 145, 145/1, 145/3, 145a. ZDen člen 80, 80/3. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 20, 20/1, 37.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - komanditna družba - delež v družbi - cesijska pogodba - relevančna in irelevančna teorija - dednopravna pogodba - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - vrednost odvzetega podjetja
Namen vračanja premoženja po ZIKS in ZDen je poprava krivic obsojencem, zato se premoženje vrača njim ali njihovim dedičem. Ker 145. člen ZIKS določa, da se v primeru, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izročitev premoženja prevzemniku terjatve in ga je vrnilo pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - status upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - obseg stečajne mase - razpolaganje s premoženjem družbe - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088870
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-9, 21, 21/3.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe
V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi morala tožnika zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088283
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 8. OZ člen 336, 336/1, 346.
ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - stanovanjski kredit - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - povprečni potrošnik - sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - dobra vera - izjalovljeno pričakovanje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazna ocena
Povprečno skrbnemu potrošniku, čigar mesečna anuiteta se je predhodno povišala, problematika kreditov v švicarskih frankih od leta 2015 dalje zagotovo ni mogla ostati neznana. Zato je začetek zastaralnega roka za kondikcijske zahtevke iz naslova ničnih kreditnih pogodb začel teči v letu 2015, ko je bila dosežena stopnja zavedanja o možnostih pravnega varstva.
Dobra vera je kršena, če ponudnik pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni niti jih ni želel.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 19, 20, 20/2, 20/3, 24, 35. SZ-1 člen 5, 32. SZ člen 13. SPZ člen 113. ZPP člen 337, 337/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine - podstrešje - splošni skupni del - posamezni del stavbe - denacionalizacijska odločba - pravica uporabe na skupnih delih - pravica souporabe - domneva o skupnih delih stavbe - skupni prostor - stvar, izvzeta iz pravnega prometa - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - določitev načina rabe nepremičnine - pravni prednik - priposestvovanje - verjetnejša pravica - prepozne navedbe - zavrnitev dokaznega predloga
Dogovor o določitvi rabe dela stavbe ne pomeni spremembe pravne narave tega dela stavbe iz skupnega v več posameznih delov v izključni lasti posameznih etažnih lastnikov. Dejanska ureditev določenega dela kaže kvečjemu na ureditev načina rabe stanovanjske hiše v luči (sedanjega) 32. člena SZ-1. Sporazum o načinu rabe skupnih delov etažnim lastnikom ne preprečuje, da uporabljajo točno določen del podstrešja, ki je ohranil status skupnega dela stavbe najmanj od nacionalizacije dalje.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00088539
ZIZ člen 44, 44/3, 107. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pravnomočnost sklepa o izvršbi - prekinitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - ločitvena pravica - izvršba na denarna sredstva dolžnika - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - dajatveni del - dovolitev izvršbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pridobitev ločitvene pravice - prodaja dolžnikovega premoženja
Pri presoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je treba upoštevati fazo, v kateri je bil postopek izvršbe v trenutku začetka stečajnega postopka. V tej zvezi je treba upoštevati tudi, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kombinacija plačilnega naloga po ZPP in same dovolitve izvršbe. Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka še ni postal pravnomočen, je zato tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine relevantna določba 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP, po kateri se pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Nadaljnja usoda plačilnega naloga oziroma dajatvenega dela sklepa o izvršbi je v takem položaju odvisna od ravnanja stečajnega upravitelja.
Drugače pa je v primeru, če je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom že pravnomočen. Takrat je namreč glede vprašanja pravnih posledic stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe enako kot pri klasični izvršbi. V takem položaju je za usodo postopka izvršbe odločilno le, ali je upnik do začetka stečajnega postopka na dolžnikovem premoženju že pridobil ločitveno pravico, oziroma tudi, ali je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Če do začetka stečaja ločitvena pravica v postopku izvršbe še ni bila pridobljena, se postopek izvršbe ustavi, če je ločitvena pravica že bila pridobljena, a do začetka stečaja še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa se postopek izvršbe prekine.
Na tem dejanskem zaključku je odločitev sodišča tudi materialno pravno pravilna, saj je predlagateljica svoj predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja utemeljevala s fizičnim in psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, v dogodkih v času trajanja prvotnega ukrepa, ki pa jih ni uspela niti z verjetnostjo dokazati.