ZGD-1 člen 50, 50/2, 505, 505-5. ZPPDFT-2 člen 1, 1/1, 40. ZNP-1 člen 21, 21/1, 42.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sodno imenovanje poslovodje - poslovodja v sili - predlog za imenovanje - predlagatelj postopka - nepravdni postopek - pravni interes - korporacijske pravice - pravice družbenikov - odločanje družbenikov - članske pravice družbenika - dejanski lastnik - pravno varovano upravičenje - interes za udeležbo - materialni udeleženec
Predlagatelj nima pravno varovanega upravičenja za vložitev predloga za sodno imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca (t. i. poslovodje v sili). Upravljalske pravice ter druge članske pravice v družbi imajo po pravu gospodarskih družb njeni družbeniki, ne pa tudi družbeniki družbenikov. Pravnega interesa za postavitev poslovodje s trditvijo, da je večinski dejanski lastnik nasprotnega udeleženca, ni uspel utemeljiti.
Pojem "dejanski lastnik" ne izhaja iz prava gospodarskih družb, temveč iz ZPPDFT-2. Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb (prvi odstavek 1. člena ZPPDFT-2). Zakon vzpostavlja register dejanskih lastnikov, ki je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. V ZPPDFT-2 je opredeljen pojem dejanskega lastnika, ki je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali jo kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija (40. člen ZPPDFT-2). Ta zakon pa ne daje dejanskim lastnikom pravnih upravičenj, ki izhajajo za družbenike iz naslova članstva v družbi. Upravljalske oziroma članske pravice, na katere se sklicuje pritožnik, pripadajo družbeniku nasprotnega udeleženca, ne pa njegovemu dejanskemu lastniku.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - izvedensko mnenje - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - zapisnik o zaslišanju - mladoletni otrok kot oškodovanec - pravni pouk - zaupna oseba
Obdolženi namreč prezre, da je oporekanje vsebini izvedenskega mnenja, načinu dela sodne izvedenke in njeni nepristranskosti stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje v nadaljevanju kazenskega postopka, ko bo v okviru postopka dokazovanja po potrebi izvedensko delo (vnovič) dopolnilo ter sodno izvedenko (ponovno) zaslišalo ali morebiti izvedenstvo zaupalo še drugemu sodnemu izvedencu, nikakor pa gre ne za vprašanje (ne)zakonitosti dokaza, za katerega ni dvoma, da je v danem primeru pridobljen na zakonit način.
ZIZ člen 43. ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/3. OZ člen 93.
zavrženje tožbe - predlog za zavarovanje - umik predloga - sklep o ustavitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - pravnomočno končana zadeva
Zmotno je stališče tožnika, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, zaradi česar v skladu s 93. členom OZ pravica do njenega uveljavljanja ni ugasnila, kljub poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 in kljub izčrpanju pravnega varstva zoper to isto odpoved. Določbe OZ, na katere meri pritožba, urejajo le vprašanje ničnosti pogodb in ne enostranskih aktov, kakršen je odpoved pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi glede določbe tretjega odstavka 15. člena ZDR-1 o tem, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha. Sicer pa je, v kolikor delodajalec nezakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, taka odpoved praviloma izpodbojna in ne nična.
Pravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe glede zahtevka, da mora toženka umakniti ali preklicati izvršbo in tožniku vrniti zarubljena denarna sredstva. Zahtevek, ki ga tožnik postavlja v zvezi z izvršbo, ne more biti predmet individualnega delovnega spora (5. člen ZDSS-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da v zvezi z izvršbo tožnik nima pravovarstvenega interesa v individualnem delovnem sporu.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dejansko stanje v času izdaje odločbe - sodni izvedenec
Za razsojo je ključno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca. Morebitne kasnejše odločbe, enako kot tudi predhodne odločbe, nikakor ne izkazujejo, da je stanje ves čas enako in da bi torej morala biti tožnica začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času tudi v spornem obdobju.
ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. URS člen 14. ZDSS-1 člen 74. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravilna uporaba odvetniške tarife
OT v 1. c točki tar. št. 16 OT sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1. b točko te tar. št. (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Uporaba te določbe bi omenila, da bi morala tožena stranka zaradi neuspeha v socialnem sporu samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec, povrniti višje stroške postopka. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem tudi za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga, šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
ZDR-1 člen 49, 75, 75/1, 75/3. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 2.
izredna odpoved delavca pri delodajalcu prevzemniku - bistveno spremenjeni pogoji - plačilo odpravnine - nadurno delo - nadomestilo - odpovedni rok - pripravljenost za delo - poslabšanje pravic
Namen pravnega varstva prenesenih delavcev po 75. členu ZDR-1 in Direktivi Sveta 2021/23/ES je, da se jim s prenosom ne poslabšajo pravice. Prevzemnik ne more izbirati, koga od delavcev bo prevzel, zato prenos ni odvisen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prevzemnikom. Tožnik je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretjega odstavka 75. člena ZDR-1 zaradi zatrjevanega bistvenega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi oziroma pogojev dela. Ker slednjega ni dokazal, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek za plačilo odpravnine in nadomestila namesto odpovednega roka.
zavrženje revizije - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodišče prve stopnje je odločitev, da se revizija zavrže kot nedovoljena, sprejelo na podlagi stališča, da je 19. 9. 2024 tožnica vložila revizijo zoper sklep o zavrženju pravnega sredstva (predloga za obnovo postopka), ki pa ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - mala tatvina - naklep delavca
Upoštevaje vsa ugotovljena dejstva (da je tožnica že opravila nakup, da je po zaključku blagajne in POS terminala neplačane izdelke zložila v belo vrečko in nekaj v voziček, da je z belo vrečko stopila iz prostorov toženke), hkrati z reakcijo tožnice ob prihodu varnostnikov in poudarjanjem, da je šlo po večini za izdelke za odpis, je (obarvani) naklep dokazan.
Za presojo, ali gre za hujšo kršitev kot razlog za odpoved, ni bistveno, kakšne vrednosti so izdelki, saj praviloma ni ključen vrednostni kriterij; hujša kršitev je lahko podana tudi v primeru, če delodajalec s samo kršitvijo ni oškodovan oziroma če ta zanj nima posledic.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 18, 65, 200, 200/1, 200/2. ZZZPB člen 6b. ZPP člen 214.
delo z elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - pravočasno uveljavljanje kršitve - krajši delovni čas
Dejstvo, da je tožnik delal s svojo opremo (svojim računalnikom) in od leta 2017 dalje na domu, samo po sebi ne pomeni, da ob upoštevanju vseh ostalih kazalnikov, ne bi bilo mogoče zaključiti, da so med strankama obstajali elementi delovnega razmerja. Obstoj delovnega razmerja je mogoče ugotoviti tudi za krajši delovni čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082917
ZIZ člen 226, 227, 272, 272/1, 272/2, 273. ZVPot člen 24. URS člen 3a.
predlog za izdajo začasne odredbe - potrošniška kreditna pogodba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - težko nadomestljiva škoda - nesklepčnost trditev - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - sodna praksa SEU - sprememba sodne prakse
Razlaga SEU in sodba C-287/22 je bila razlog za spremembo domače sodne prakse, ki se je že ustalila pri stališču, da je v potrošniških sporih z začasno odredbo mogoče zavarovanje tudi za oblikovalni zahtevek.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za restriktivni pristop pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb v potrošniških sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083448
OZ člen 807, 825, 825/1. ZPP člen 7, 7/1, 227, 227/5, 257.
pogodba o trgovskem zastopanju - agencijska pogodba - pridobitev pravice - plačilo provizije - višina vtoževane terjatve - trditveno breme stranke - sklepčnost zahtevka - opozorilo nasprotne stranke - dokaz z zaslišanjem - zaslišanje stranke
Obračun provizije na način, da se od zneska subvencije (ki so ga prejele stranke) odšteje "obračunani" znesek subvencije, ni v skladu z dogovorom pravdnih strank. Tožeča stranka ni pojasnila načina izračuna zneskov, ki izhajajo iz drugega stolpca z oznako "obračunan znesek subvencije". Iz tabele na prilogi A 8 pa (poleg stolpcev s količinami) izhajajo še stolpci z oznakami "dogovorjen RVC" po posameznih proizvodih ter "dogovorjen skupni zaslužek", vendar pa tožeča stranka tudi izračuna teh postavk ni pojasnila. Tožeča stranka ustreznih navedb ni podala, matematičnega preizkusa pa sama predložena tabela ne omogoča, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tožeča stranka je v tožbi zgolj na splošno navedla, da se tožena stranka dogovora o prodaji ni držala (glede višine prodajnih cen ter deleža prodanih mask Y), zato bi bila konkretna pojasnila glede načina obračuna bistvena.
Pritožnica v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da v sodbi ni povzelo vsebine dogovora o višini dogovorjene provizije. Tudi s to pritožbeno navedbo ne more uspeti, saj ugotovitev glede višine dogovorjene provizije po posameznih proizvodih ne zadošča za presojo višine vtoževane terjatve. Za utemeljitev slednje bi bilo treba podati obračun za vsako posamezno stranko, torej katera sredstva so ji bila prodana, za kakšno ceno, koliko je znašala razlika v ceni, koliko je tožeča stranka že dobila plačano ter kaj še terja od tožene stranke.
Tožeča stranka ni podala sklepčnih trditev, v katerih bi pojasnila svoj obračun vtoževanega zneska, čeprav jo je tožena stranka na to ves čas postopka opozarjala. Dokaz z zaslišanjem je namenjen dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju nepopolne trditvene podlage.
ZDR-1 člen 9, 9/1, 74, 74/1, 126, 126/2. URS člen 22, 23.
dodatek za stalnost - pogodba o zaposlitvi - podjetniška kolektivna pogodba - vodilni delavec
Bistveno v tej zadevi namreč je, da tožničina pogodba o zaposlitvi, ki je veljala v vtoževanem obdobju, napotuje (predvsem v njenem 19. členu) na uporabo določil toženkine kolektivne pogodbe. Ta pa določa, da delavcem pripada (tudi) dodatek za stalnost, ki ga tožnica vtožuje. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da dodatek za stalnost ni zakonsko predpisan in da zato ne gre za kršitev kogentnih določb. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZDR-1 je namreč delodajalec v času trajanja delovnega razmerja dolžan upoštevati (tudi) določbe kolektivnih pogodb.
ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/1, 6, 27, 27/1, 33, 42, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. OZ člen 10. URS člen 26.
prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - nadaljevanje prekinjenega postopka - izključna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stranska intervencija v pravdi
Če sodišče ni pristojno v primeru, ko bi Republika Slovenija v postopek vstopila kot stranski intervenient (in bi nanjo po določbi 42. člena ZPSVIKOB-1 s pravnomočnostjo sodbe prešla obveznost plačila odškodnine), po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 ne more biti pristojno niti takrat, ko je v zahtevku zajeta kot toženka.
Zatrjevana pravna podlaga se kljub omembi 10. člena OZ in 26. člena Ustave RS nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, zato za razmejevanje med zahtevki ni podlage.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083301
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3. SPZ člen 33, 36.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - reverzibilnost začasne odredbe - petitorni spor - verjetnost obstoja terjatve - pravica do posesti
Ker je tema razpravljanja v petitornem postopku povsem druga, pravnomočna odločitev v motenjskem sporu za razpravljanje o njej ne predstavlja ovire. Prav tako ne predstavlja ovire za zagotovitev začasnega varstva pravice (oziroma terjatve) z začasno odredbo na podlagi verjetne izkazanosti pravice in ob hkratni izkazanosti izpolnjenosti enega izmed pogojev iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ, ki v motenjskem sporu niso bili in tudi niso mogli biti presojani.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12b, 12b/1, 12b/1-2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče ni dolžno samo pridobivati vseh podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju predlagatelja, ki utemeljujejo taksno oprostitev.
Odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik pred vložitvijo tožbe naslovil na toženko - delodajalca, in s tem v zvezi urgenca toženki, nista bila potrebna stroška za ta postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato te stroške nosi tožnik sam.