ZPP člen 151, 155, 151, 155. Odvetniška tarifa člen 5, 10, 5, 10.
upravičeni stroški odvetnika - uporaba tujega jezika in pravnega specialističnega znanja - povišanje odvetniške tarife
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v obravnavanem primeru ni razloga za 100% povišanje odvetniške tarife pri odmeri sodnih stroškov zaradi uporabe tujega jezika in pravnega specialističnega znanja v skladu s 5. členom Odvetniške tarife. Po presoji pritožbenega sodišča uporaba tujega jezika zgolj zaradi sporazumevanja med stranko in njenim pooblaščencem takega povišanja ne utemeljuje. Odvetniška tarifa namreč izrecno izključuje pravico do povračila stroškov tuji fizični ali pravni osebi po tuji tarifi, če je med njo in odvetnikom dogovor o uporabi te tuje tarife (3. odstavek 10. člena Odvetniške tarife). Situacija je po prepričanju pritožbenega sodišča primerljiva zato, ker ne bi bilo prav, da je razlikovanje v obsegu dolgovanih stroškov odvisno od vprašanja, ali je v postopku udeležena kot stranka tujec. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru povišanje tarife ni utemeljeno niti iz razloga uporabe pravnega specialističnega znanja. Tožeča stranka namreč ne zatrjuje niti da bi jo zastopal odvetnik - specialist, niti da pogoje za priznanje tega statusa smiselno izpolnjuje pooblaščeni delavec njenega patentnega zastopnika (primerjaj 33. člen Zakona o odvetništvu).
sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.
predmet zaznambe spora - pravno dejstvo - solastninski delež
Po 3. točki 2. odst. 177. člena ZZK-1 se pravno dejstvo vpiše pri nepremičnini, na katero se nanaša. Solastninski delež, ki je sporen v pravdi, ni predmet vpisa.
Po 39. točki 1. odst. 14. člena ZJC pomenijo prometno opremo, sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje ipd., vendar pa omenjene zapornice niso tiste zapornice, ki bi označevale nivojsko križanje ceste z železniško progo, ampak zapornice, ki označujejo rob vozišča in ki se uporabljajo pri vodenju prometa. Zapornice in polzapornice so del železniške infrastrukture in gre pri njih za progovno signalizacijo in ne za cestnoprometno signalizacijo. To pomeni, da vzdrževanje takih zapornic in polzapornic, ki zavarujejo nivojski prehod ceste preko železnice, financira železniška organizacija, v konkretnem primeru tožnik sam, ne pa tožena strank kot upravljalec občinske ceste.
Tožnik je utrpel hudo telesno poškodbo,prelom diafize desne stegnenice in desne golenice, Segondov odlom zunanjega kondila desne golenice in raztrganino posterolateralnega dela sklepne kapsule in zadnje križne vezi desnega kolena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je pritožbeno neizpodbijano, je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem 3,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 3,000.000,00 SIT.
ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
preživnina
Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.
Kadar ima pravdna stranka pripombo na podano pisno izdelano izvedeniško mnenje in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora,kar lahko povzroči dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, je dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neizogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci. Primarno je ustno zaslišanje izvedenca, saj je le tako moč udejaniti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja.
Iz navedenega potrdila jasno izhaja, da je dolžnik zdravstveno zavarovan kot družinski član preko zavarovanca B. G., ki je zaposlena na Osnovni šoli Š.. To pa jasno pomeni, da dolžnik pri svoji ženi ni zaposlen, ampak je le preko nje zdravstveno zavarovan kot družinski član. Dolžnikov ugovor, ki se nanaša na izvršilno sredstvo rubeža plače, ki mu jo izplačuje delodajalec B. G., je zato v celoti utemeljen.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I 266/98 v celoti razveljavilo tretje poglavje ZKZ, ki nosi naslov Promet s kmetijskimi zemljišči, ker je, med drugim, ugotovilo, da je omejevanje možnosti prodaje in nakupa kmetijskih zemljišč poseg v lastninsko pravico oziroma v pravico do zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih, za katerega zakonodajalec v ustavi ni imel posebnega izrecnega pooblastila.
Uveljavljanje eventualnega zahtevka povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe, predvsem si tožnik s tem zavaruje zastaralne in prekluzivne roke.
Ker je RS članica EU od 1.5.2004, se od tedaj dalje štejejo za tujino vse tiste države, ki niso v EU. Zakonsko domnevo o nevarnosti za uveljavitev terjatve je bilo zato že po 1.5.2004 treba razlagati tako, kot je zdaj izrecno določeno v noveliranem 4. odst. 270. člena ZIZ.