Iz navedenega potrdila jasno izhaja, da je dolžnik zdravstveno zavarovan kot družinski član preko zavarovanca B. G., ki je zaposlena na Osnovni šoli Š.. To pa jasno pomeni, da dolžnik pri svoji ženi ni zaposlen, ampak je le preko nje zdravstveno zavarovan kot družinski član. Dolžnikov ugovor, ki se nanaša na izvršilno sredstvo rubeža plače, ki mu jo izplačuje delodajalec B. G., je zato v celoti utemeljen.
Ker je RS članica EU od 1.5.2004, se od tedaj dalje štejejo za tujino vse tiste države, ki niso v EU. Zakonsko domnevo o nevarnosti za uveljavitev terjatve je bilo zato že po 1.5.2004 treba razlagati tako, kot je zdaj izrecno določeno v noveliranem 4. odst. 270. člena ZIZ.
predlog za odlog plačila sodnih taks - zahteva za izločitev sodnika
Predlog, da se v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe zadeva vrne sodišču prve stopnje v obravnavanje pred drugim sodnikom nima narave zahteve za izločitev sodnika v smislu določb tretjega poglavja ZPP.
ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - družbena pogodba - obljuba sklenitve pogodbe - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ni izkazala, da bi A. R. postala lastnica spornega zemljišča na podlagi pravnega posla, ker ni dokazala obstoj nobenega pravnega posla, na podlagi katerega se lahko pridobi lastninska pravica na spornem zemljišču.
Tožbena trditev je bila, da je bilo sporno zemljišče kupljeno za A. R. in da so J., C. in S. H., A. R. ves čas zatrjevali, da bodo sporno zemljišče preknjižili na njeno ime, ker je bilo kupljeno zanjo. Pritožbena navedba, da je šlo za družbeno pogodbo je tako novota, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker pritožnika nista izkazala, da tega dejstva nista mogla brez svoje krivde uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).
ZOR člen 210. ZKP člen 220, 224, 498. Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov člen 11. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 12, 14.
zakonitost odvzema denarja - vrnitev denarja
Tožniku je bil ob sprejemu v zapor zakonito odvzet denar, ki ga je preiskovalni sodnik nato zasegel v kazenskem postopku, ki zoper tožnika še vedno teče.
Pravila o gradnji na tujem svetu (24., 25. in 26. čl. ZTLR) so urejala le pridobitev lastninske pravice, ne pa pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Oddajanje stavbnih zemljišč oz. pridobitev pravice uporabe na stavbnih zemljiščih je namreč urejal Zakon o stavbnih zemljiščih.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I 266/98 v celoti razveljavilo tretje poglavje ZKZ, ki nosi naslov Promet s kmetijskimi zemljišči, ker je, med drugim, ugotovilo, da je omejevanje možnosti prodaje in nakupa kmetijskih zemljišč poseg v lastninsko pravico oziroma v pravico do zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih, za katerega zakonodajalec v ustavi ni imel posebnega izrecnega pooblastila.
Uveljavljanje eventualnega zahtevka povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe, predvsem si tožnik s tem zavaruje zastaralne in prekluzivne roke.
Ko sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da popravljeni dedni deleži temeljijo na 2. odstavku 26. člena ZD, ima prav, vendar s tem posredno potrjuje, da ne gre za pisno napako, temveč za zmotno uporabo prej navedenega določila ZD, torej predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ni mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa, temveč le v pritožbenem postopku.
societetna pogodba - izpolnitev po tretji osebi - pooblastilo za sprejem plačila
Tak posel, v katerem sta dve osebi (tožnik in V. Š.) združili delo in kapital (nakup nepremičnine, reditev in prodaja le-te, dogovor o delitvi dobička), pa ni opredeliti kot posredniške pogodbe med tožnikom (naročitelj) in V. Š. (posrednik) v smislu 813. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot smiselno navaja pritožba. Pritrditi je prvostopnjemu sodišču, da je navedeno razmerje med tožnikom in V. Š. pravzaprav opredeliti kot družbeno pogodbo v smislu pravnega pravila paragrafa 1175 ODZ.
Po zgoraj navedenih pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da je sam tožnik določil V. Š. kot osebo, kateri se naj izpolni obveznost, plača kupnina.
zastaranje odškodninske terjatve - daljši zastaralni rok - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP). Pravdno sodišče je v takem primeru torej vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vendar pa v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče, dejstva lahko ugotovi tudi drugače kot kazensko.
V skladu z 8. členom ZD oporočitelj z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Pod določenimi pogoji, če nujni dediči zahtevajo zmanjšanja oporočnih razpolaganj, je omejen le s tem, da z razpolaganjem ne oškoduje nujni del, ki pripada nujnim dedičem.
Med pravdnima strankama je bil tudi glede plačila navedenega zneska, ki predstavlja povračilo stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, ko je kuhala družini tožene stranke, sklenjen ustni dogovor.
izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep v delu, ki ga napada upnik s pritožbo, izdalo v skladu z določilom 2. odst. 25. člena ZIZ. Izvršilni postopek zoper družbenika na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper gospodarsko družbo, se lahko nadaljuje le, če je v izvršilni zadevi izdan pravnomočen sklep o izvršbi. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, pa sklep o izvršbi prvotnemu dolžniku družbi F. d.n.o. sploh ni bil vročen, preden je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Zato se izvršilni postopek zoper družbenika ne more nadaljevati.
novi ZDR - izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti - prepoved povzročanja škode - poslovodja - zagovor - rok za pripravo na zagovor
Tožnica je preusmerila posle tožene stranke na konkurenčno družbo, saj je bilo ugotovljeno, da je bila nav dena kot kontaktna oseba konkurenčne družbe, v kazenskem postopku pa se ji očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic v času zaposlitve pri toženi stranki. Tako ravnanje tožnice predstavlja kršitev 35. člena ZDR, ki delavcu prepovedujejo škodljivo ravnanje, zato je podan razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Če je delavcu dan rok štirih dni za pripravo zagovora, mu je dan ustrezen rok za pripravo obrambe.