Iz navedenega potrdila jasno izhaja, da je dolžnik zdravstveno zavarovan kot družinski član preko zavarovanca B. G., ki je zaposlena na Osnovni šoli Š.. To pa jasno pomeni, da dolžnik pri svoji ženi ni zaposlen, ampak je le preko nje zdravstveno zavarovan kot družinski član. Dolžnikov ugovor, ki se nanaša na izvršilno sredstvo rubeža plače, ki mu jo izplačuje delodajalec B. G., je zato v celoti utemeljen.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I 266/98 v celoti razveljavilo tretje poglavje ZKZ, ki nosi naslov Promet s kmetijskimi zemljišči, ker je, med drugim, ugotovilo, da je omejevanje možnosti prodaje in nakupa kmetijskih zemljišč poseg v lastninsko pravico oziroma v pravico do zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih, za katerega zakonodajalec v ustavi ni imel posebnega izrecnega pooblastila.
Uveljavljanje eventualnega zahtevka povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe, predvsem si tožnik s tem zavaruje zastaralne in prekluzivne roke.
Pravila o gradnji na tujem svetu (24., 25. in 26. čl. ZTLR) so urejala le pridobitev lastninske pravice, ne pa pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Oddajanje stavbnih zemljišč oz. pridobitev pravice uporabe na stavbnih zemljiščih je namreč urejal Zakon o stavbnih zemljiščih.
Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, če je šlo za dogovor o skupni gradnji, kdo so bili njegovi udeleženci, razjasniti tudi vlogo toženke, razjasniti vsebino dogovora, v kolikšnem obsegu je bil dogovor realiziran in kaj je bilo dogovorjeno glede nadaljnjih vlaganj.
Ker je RS članica EU od 1.5.2004, se od tedaj dalje štejejo za tujino vse tiste države, ki niso v EU. Zakonsko domnevo o nevarnosti za uveljavitev terjatve je bilo zato že po 1.5.2004 treba razlagati tako, kot je zdaj izrecno določeno v noveliranem 4. odst. 270. člena ZIZ.
dokazno breme - dokaz z izvedencem - javna listina
Cenitve ni mogoče enačiti z javno listino v smislu 1. odst. 224. člena ZPP, ko je v skladu s 3. odst. cit. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, ampak gre pri cenitvi za dokazovanje z izvedencem po določilih 243. - 256. člena ZPP.
ZOR člen 210. ZKP člen 220, 224, 498. Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov člen 11. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 12, 14.
zakonitost odvzema denarja - vrnitev denarja
Tožniku je bil ob sprejemu v zapor zakonito odvzet denar, ki ga je preiskovalni sodnik nato zasegel v kazenskem postopku, ki zoper tožnika še vedno teče.
zastaranje odškodninske terjatve - daljši zastaralni rok - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP). Pravdno sodišče je v takem primeru torej vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vendar pa v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče, dejstva lahko ugotovi tudi drugače kot kazensko.
societetna pogodba - izpolnitev po tretji osebi - pooblastilo za sprejem plačila
Tak posel, v katerem sta dve osebi (tožnik in V. Š.) združili delo in kapital (nakup nepremičnine, reditev in prodaja le-te, dogovor o delitvi dobička), pa ni opredeliti kot posredniške pogodbe med tožnikom (naročitelj) in V. Š. (posrednik) v smislu 813. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot smiselno navaja pritožba. Pritrditi je prvostopnjemu sodišču, da je navedeno razmerje med tožnikom in V. Š. pravzaprav opredeliti kot družbeno pogodbo v smislu pravnega pravila paragrafa 1175 ODZ.
Po zgoraj navedenih pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da je sam tožnik določil V. Š. kot osebo, kateri se naj izpolni obveznost, plača kupnina.
Med pravdnima strankama je bil tudi glede plačila navedenega zneska, ki predstavlja povračilo stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, ko je kuhala družini tožene stranke, sklenjen ustni dogovor.
V skladu z 8. členom ZD oporočitelj z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Pod določenimi pogoji, če nujni dediči zahtevajo zmanjšanja oporočnih razpolaganj, je omejen le s tem, da z razpolaganjem ne oškoduje nujni del, ki pripada nujnim dedičem.
izvršilni stroški - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku
Po določilu 6. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Šele za vse stroške, ki bi dolžniku nastali od dneva naznanitve dejstva, da je bila ugotovljena ničnost pogodbe o prenosu poslovnih deležev v družbi E. d.o.o. na pritožnika, bi bilo mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil, ne pa tudi stroškov pred tem, glede na to, da se je zanesel na registrsko stanje, ki je bilo takšno, da je bil M.J. vpisan kot družbenik izbrisane družbe.
ZPP člen 187, 319, 319/3, 324, 324/3, 187, 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 319, 378, 378/1, 427, 427/2, 319, 378, 378/1, 427, 427/2.
pobotni ugovor - oblikovanje izreka - subjektivna sprememba tožbe - prevzem dolga - odpust dolga - zakonske zamudne obresti
Novi toženec ni prevzel dolga v takšni višini, kot je to tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi, ampak se je zavezal v roku 30 dni od dneva podpisa zapisnika z glavne obravnave dne 6.1.2005, plačati znesek 707.752,50 SIT (če je terjatev tožeče stranke do prvotne tožene stranke znašala več kot toliko, je za razliko tožeča stranka očitno novemu tožencu odpustila dolg - 319. čl. OZ). To pomeni, da tožeča stranka sedaj od novega toženca ne more uveljavljati drugačnega zneska od tistega, ki predstavlja znesek prevzetega dolga.