Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I 266/98 v celoti razveljavilo tretje poglavje ZKZ, ki nosi naslov Promet s kmetijskimi zemljišči, ker je, med drugim, ugotovilo, da je omejevanje možnosti prodaje in nakupa kmetijskih zemljišč poseg v lastninsko pravico oziroma v pravico do zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih, za katerega zakonodajalec v ustavi ni imel posebnega izrecnega pooblastila.
Uveljavljanje eventualnega zahtevka povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe, predvsem si tožnik s tem zavaruje zastaralne in prekluzivne roke.
dokazno breme - dokaz z izvedencem - javna listina
Cenitve ni mogoče enačiti z javno listino v smislu 1. odst. 224. člena ZPP, ko je v skladu s 3. odst. cit. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, ampak gre pri cenitvi za dokazovanje z izvedencem po določilih 243. - 256. člena ZPP.
predlog za odlog plačila sodnih taks - zahteva za izločitev sodnika
Predlog, da se v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe zadeva vrne sodišču prve stopnje v obravnavanje pred drugim sodnikom nima narave zahteve za izločitev sodnika v smislu določb tretjega poglavja ZPP.
Pravila o gradnji na tujem svetu (24., 25. in 26. čl. ZTLR) so urejala le pridobitev lastninske pravice, ne pa pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Oddajanje stavbnih zemljišč oz. pridobitev pravice uporabe na stavbnih zemljiščih je namreč urejal Zakon o stavbnih zemljiščih.
Ker je RS članica EU od 1.5.2004, se od tedaj dalje štejejo za tujino vse tiste države, ki niso v EU. Zakonsko domnevo o nevarnosti za uveljavitev terjatve je bilo zato že po 1.5.2004 treba razlagati tako, kot je zdaj izrecno določeno v noveliranem 4. odst. 270. člena ZIZ.
ZOR člen 210. ZKP člen 220, 224, 498. Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov člen 11. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 12, 14.
zakonitost odvzema denarja - vrnitev denarja
Tožniku je bil ob sprejemu v zapor zakonito odvzet denar, ki ga je preiskovalni sodnik nato zasegel v kazenskem postopku, ki zoper tožnika še vedno teče.
ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - družbena pogodba - obljuba sklenitve pogodbe - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ni izkazala, da bi A. R. postala lastnica spornega zemljišča na podlagi pravnega posla, ker ni dokazala obstoj nobenega pravnega posla, na podlagi katerega se lahko pridobi lastninska pravica na spornem zemljišču.
Tožbena trditev je bila, da je bilo sporno zemljišče kupljeno za A. R. in da so J., C. in S. H., A. R. ves čas zatrjevali, da bodo sporno zemljišče preknjižili na njeno ime, ker je bilo kupljeno zanjo. Pritožbena navedba, da je šlo za družbeno pogodbo je tako novota, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker pritožnika nista izkazala, da tega dejstva nista mogla brez svoje krivde uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).
societetna pogodba - izpolnitev po tretji osebi - pooblastilo za sprejem plačila
Tak posel, v katerem sta dve osebi (tožnik in V. Š.) združili delo in kapital (nakup nepremičnine, reditev in prodaja le-te, dogovor o delitvi dobička), pa ni opredeliti kot posredniške pogodbe med tožnikom (naročitelj) in V. Š. (posrednik) v smislu 813. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot smiselno navaja pritožba. Pritrditi je prvostopnjemu sodišču, da je navedeno razmerje med tožnikom in V. Š. pravzaprav opredeliti kot družbeno pogodbo v smislu pravnega pravila paragrafa 1175 ODZ.
Po zgoraj navedenih pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da je sam tožnik določil V. Š. kot osebo, kateri se naj izpolni obveznost, plača kupnina.
Med pravdnima strankama je bil tudi glede plačila navedenega zneska, ki predstavlja povračilo stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, ko je kuhala družini tožene stranke, sklenjen ustni dogovor.
zastaranje odškodninske terjatve - daljši zastaralni rok - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP). Pravdno sodišče je v takem primeru torej vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vendar pa v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče, dejstva lahko ugotovi tudi drugače kot kazensko.
V skladu z 8. členom ZD oporočitelj z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Pod določenimi pogoji, če nujni dediči zahtevajo zmanjšanja oporočnih razpolaganj, je omejen le s tem, da z razpolaganjem ne oškoduje nujni del, ki pripada nujnim dedičem.
Glede na ugotovitve o višini terjatve tožeče in višini terjatve tožene stranke v izreku, bi lahko izdani sklep o izvršbi ostal v veljavi le za znesek 255.557,76 SIT, kolikor znaša razlika med terjatvijo tožeče in pobotano terjatvijo tožene. Dejansko pa je sodišče prve stopnje v točki 3. izreka sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi še za znesek glavnice 619.135,56 SIT s pp. Tak izrek je nerazumljiv in se ne da preizkusiti, saj se znesek glede katerega sodišče prve stopnje ugotavlja, da zanj ostane sklep o izvršbi v veljavi, ne ujema z razliko, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo med obstoječo terjatvijo tožeče in nasprotno terjatvijo tožene stranke.