izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep v delu, ki ga napada upnik s pritožbo, izdalo v skladu z določilom 2. odst. 25. člena ZIZ. Izvršilni postopek zoper družbenika na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper gospodarsko družbo, se lahko nadaljuje le, če je v izvršilni zadevi izdan pravnomočen sklep o izvršbi. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, pa sklep o izvršbi prvotnemu dolžniku družbi F. d.n.o. sploh ni bil vročen, preden je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Zato se izvršilni postopek zoper družbenika ne more nadaljevati.
Glede na ugotovitve o višini terjatve tožeče in višini terjatve tožene stranke v izreku, bi lahko izdani sklep o izvršbi ostal v veljavi le za znesek 255.557,76 SIT, kolikor znaša razlika med terjatvijo tožeče in pobotano terjatvijo tožene. Dejansko pa je sodišče prve stopnje v točki 3. izreka sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi še za znesek glavnice 619.135,56 SIT s pp. Tak izrek je nerazumljiv in se ne da preizkusiti, saj se znesek glede katerega sodišče prve stopnje ugotavlja, da zanj ostane sklep o izvršbi v veljavi, ne ujema z razliko, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo med obstoječo terjatvijo tožeče in nasprotno terjatvijo tožene stranke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč za svojo trditev, da ni dolžan plačati najemnine, predložil ustrezne dokaze in sicer zapisnik z dne 21.12.2002. O tem ali je dolžnik ta dogovor izpolnjeval ali ne, kar je sporno, pa bo potrebno odločiti v pravdnem postopku.
sposobnost biti pravdna stranka - odprava pomanjkljivosti - zavrženje tožbe - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - uveljavljanje izločitvene pravice
Tožeča stranka uveljavlja izločitveno pravico, ne pa terjatve za katero se poplačajo upniki iz stečajne mase. Za uveljavljanje takega zahtevka je v 6.odst. 147. čl. ZPPSL izrecno določeno, da prodaja dolžnika kot pravne osebe nanj ne vpliva.
ZIZ člen 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 311, 311.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pogoji za pobot
Računi na dan, ko je dolžnik uveljavljal terjatve po navedenih računih v pobot (tj. 3.10.2005), še niso zapadli v plačilo; Obligacijski zakonik (OZ) v 311. čl. kot enega od pogojev za pobot določa, da mora biti (tudi protiterjatev) zapadla. Kot pa je razvidno iz računov, ki jih je predložil dolžnik, so terjatve po prej navedenih treh računih zapadle (zaporedoma): prvi dve šele 19.10.2005, tretja pa 22.10.2005. Glede na to ugovor dolžnika v navedenem delu ne bi bilo mogoče šteti za obrazloženega in zato utemeljenega.
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 199, 199.
ugovor zastaranja - stranska intervencija
Neutemeljeni so tudi očitki tožene stranke, da se je tožeča stranka v omenjeni pravdi slabo pravdala. To že zato, ker je bila tožena stranka o tej pravdi obveščena, vendar svoje stranske intervencije ni priglasila. Res je bil sicer prvi narok določen na dan 24.2.2000 in je tožena stranka prejela obvestilo o pravdi dne 23.2.2000, vendar tožena stranka spregleduje, da postopek ni bil končan na prvem naroku, ampak sta bila opravljena še dva naroka, tako da je imela tožena stranka dovolj časa, da priglasi svojo stransko intervencijo v pravdi.
ZOR člen 299, 300, 1004, 1004/3, 299, 300, 1004, 1004/3.
subrogacija - poroštvo
Sodišče prve stopnje je predvsem pravilno zaključilo, da je v konkretnem primeru prišlo do subrogacije po določilu 300. člena ZOR. Tožeča stranka je izplačala banki vsoto, ki bi jo morala plačati družba D. d.o.o. in za plačilo katere je jamčil toženec kot porok in plačnik. Res je, da je tožeča stranka to storila po zavarovalni polici z dne 19.3.1993, vendar pa je glede na določilo 300. člena ZOR treba upoštevati, da je imela tožeča stranka pravni interes za tako plačilo in je zato vstopila v pravice banke. Pri tem ni pomembno, kar poudarja tožena stranka, kdo je plačal zavarovalno premijo. Pogodba je bila sklenjena med tožečo stranko in banko in na njeni podlagi je tožeča stranka banki znesek plačala ter tako vstopila v njene pravice.
izvršilni stroški - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku
Po določilu 6. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Šele za vse stroške, ki bi dolžniku nastali od dneva naznanitve dejstva, da je bila ugotovljena ničnost pogodbe o prenosu poslovnih deležev v družbi E. d.o.o. na pritožnika, bi bilo mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil, ne pa tudi stroškov pred tem, glede na to, da se je zanesel na registrsko stanje, ki je bilo takšno, da je bil M.J. vpisan kot družbenik izbrisane družbe.
ZPP člen 187, 319, 319/3, 324, 324/3, 187, 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 319, 378, 378/1, 427, 427/2, 319, 378, 378/1, 427, 427/2.
pobotni ugovor - oblikovanje izreka - subjektivna sprememba tožbe - prevzem dolga - odpust dolga - zakonske zamudne obresti
Novi toženec ni prevzel dolga v takšni višini, kot je to tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi, ampak se je zavezal v roku 30 dni od dneva podpisa zapisnika z glavne obravnave dne 6.1.2005, plačati znesek 707.752,50 SIT (če je terjatev tožeče stranke do prvotne tožene stranke znašala več kot toliko, je za razliko tožeča stranka očitno novemu tožencu odpustila dolg - 319. čl. OZ). To pomeni, da tožeča stranka sedaj od novega toženca ne more uveljavljati drugačnega zneska od tistega, ki predstavlja znesek prevzetega dolga.
ZOR člen 29, 29/2, 99, 99/1. ZDR (1990) člen 100, 101. ZDR člen 233.
konkurenčna klavzula - nadomestilo - prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona
Tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi, temveč zaradi upokojitve s polno pokojninsko dobo, kar je v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi pomenilo prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona. Konkurenčna klavzula, ki je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, tožnika zato ni vezala. Tožnik tako ni upravičen do vtoževanega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.
ZOR člen 69, 88, 88/1, 90, 95, 69, 88, 88/1, 90, 95.
pooblastilo za zastopanje - naknadna odobritev pogodbe
V obravnavanem primeru je bila dana naknadna odobritev sporne kreditne pogodbe; 1. odst. 88. čl. ZOR določa, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Družba M. d.o.o. je dne 11.2.1993 na drugotoženo stranko naslovila pismo z zahvalo za odobritev, kot je sama navedla, kar znatnih sredstev. Na tem pisanju je kot direktor naveden drugi tožnik, ki je to vlogo podpisal. Najmanj to dejanje pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da je drugotožnik kot zakoniti zastopnik družbe M. d.o.o. odobril sklenitev sporne pogodbe.
novi ZDR - izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti
Če delodajalec dalj časa tolerira ravnanje delavca, ki bi lahko pomenilo kršitev pogodbene obveznosti (nepravočasno obveščanje delodajalca o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni) in je delavec v dobri veri, da izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu ni mogoče očitati, da te obveznost krši naklepoma ali iz hude malomarnosti.