• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VDSS sodba Pdp 498/2006
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013973
    ZOR člen 29, 29/2, 99, 99/1. ZDR (1990) člen 100, 101. ZDR člen 233.
    konkurenčna klavzula - nadomestilo - prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona
    Tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi, temveč zaradi upokojitve s polno pokojninsko dobo, kar je v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi pomenilo prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona. Konkurenčna klavzula, ki je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, tožnika zato ni vezala. Tožnik tako ni upravičen do vtoževanega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.
  • 242.
    VDS sodba Pdp 657/2005
    5.5.2006
    delovno pravo
    VDS03541
    ZDR člen 87, 87/1, 111, 111/1, 111/1-2, 87, 87/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    novi ZDR - izredna odpoved - odpoved
    Odpoved PZ lahko učinkuje šele z vročitvijo delavcu. Pogodbeni

    princip, ki je bistvena lastnost nove delovnopravne zakonodaje,

    ne dopušča, da bi odstop od pogodbe (izredna odpoved PZ)

    učinkoval, še preden bi bila nasprotna stranka z odstopom od

    pogodbe seznanjena.

     
  • 243.
    VDS sodba Pdp 449/2005
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03508
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 83, 83/2, 177, 177/1.
    delovno razmerje - izredna odpoved - postopek
    Postopek izredne odpvedi PZ s strani delodajalca ni tako

    formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni

    zakonodaji, vendar pa morata biti za zakonitost podane

    odpovedi podani vsaj dve procesni zahtevi:

    - delavcu mora biti v obliki obdolžitve predočeno, kaj se mu

    očita in da mu zaradi očitanih kršitev grozi izredna odpoved

    - delavcu je potrebno omogočiti, da v zvezi z očitanimi kršitvami

    poda zagovor.

    Če delodadajec delavca le mimogrede opozarja na napake in on

    odgovori, da ni kriv, pri tem pa ne ve, da podaja zagovor v

    zvezi z očitki, ki predstavljajo odpovedni razlog, izredna

    odpoved ni zakonita.

     
  • 244.
    VSK sklep II Cpg 67/2006
    5.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02327
    ZIZ člen 25, 25/1, 25/2, 25, 25/1, 25/2.
    izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep v delu, ki ga napada upnik s pritožbo, izdalo v skladu z določilom 2. odst. 25. člena ZIZ. Izvršilni postopek zoper družbenika na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper gospodarsko družbo, se lahko nadaljuje le, če je v izvršilni zadevi izdan pravnomočen sklep o izvršbi. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, pa sklep o izvršbi prvotnemu dolžniku družbi F. d.n.o. sploh ni bil vročen, preden je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Zato se izvršilni postopek zoper družbenika ne more nadaljevati.

     
  • 245.
    VSK sklep I Cpg 268/2005
    5.5.2006
    sodni register
    VSK02608
    ZSReg člen 25, 25/2, 25, 25/2. ZFPPod člen 28, 29, 29/2, 32, 32/2, 28, 29, 29/2, 32, 32/2.
    izbris iz sodnega registra - vročanje pisanj v postopku izbrisa
    28. čl. ZFPPod določa, da se za postopek odločanja o izbrisu iz sodnega registra po tem zakonu uporabljajo določbe zakona o sodnem registru, če ni v tem zakonu, torej v ZFPPod, drugače določeno. In ker glede vprašanja vročanja pisanj v postopku izbrisa ZFPPod ne določa ničesar, je treba uporabiti 2. odst. 25. čl. ZSReg, ki določa, da se vročitve opravijo na naslov sedeža subjekta vpisa, oz. kadar takšne vročitve ni mogoče opraviti, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko (26. čl. ZSReg).

     
  • 246.
    VDS sodba Pdp 730/2005
    5.5.2006
    delovno pravo
    VDS03533
    ZDR člen 16, 54, 16, 54. ZJU člen 5, 51, 68, 68/1, 68/1-5, 71.
    transformacija delovnega razmerja - javni uslužbenci - uporaba ZDR
    Ker ZJU nima posebnih določb, ki bi urejale situacijo, ko javni

    uslužbenec ostane na delu po poteku časa, za katerega je bila

    sklenjena PZ za določen čas, je glede tega vprašanja potrebno

    uporabiti 54. člen ZDR, ki določa, da se v tem primeru šteje, da

    je delavec sklenil PZ za nedoločen čas. Zmotno je stališče, da bi

    bilo potrebno uporabiti določbo 71. člena ZJU, ki določa, da se z

    javnim usližbencem, ki je sklenil PZ za določen čas, brez javnega

    natečaja ne sme skleniti delovnega razmerja, razen če gre za

    pripravnika ali v primeru iz 5. točke 1. odstavka 54. člena ZJU.

    V primeru spora se šteje, da delovno razmerja obstaja, če

    obstajajo elementi delovnega razmerja. Ker so ti elemeti

    obstajali tudi po preteku PZ, sklenjene za določen čas, ni

    odločilno, da tožnica po preteku PZ en dan ni delala, nato

    pa je po enodnevni prekinitvi nadaljevala z delom pri

    delodajalcu na istem delovnem mestu.

     
  • 247.
    VSK sodba in sklep I Cpg 152/2005
    5.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02324
    ZOR člen 299, 300, 1004, 1004/3, 299, 300, 1004, 1004/3.
    subrogacija - poroštvo
    Sodišče prve stopnje je predvsem pravilno zaključilo, da je v konkretnem primeru prišlo do subrogacije po določilu 300. člena ZOR. Tožeča stranka je izplačala banki vsoto, ki bi jo morala plačati družba D. d.o.o. in za plačilo katere je jamčil toženec kot porok in plačnik. Res je, da je tožeča stranka to storila po zavarovalni polici z dne 19.3.1993, vendar pa je glede na določilo 300. člena ZOR treba upoštevati, da je imela tožeča stranka pravni interes za tako plačilo in je zato vstopila v pravice banke. Pri tem ni pomembno, kar poudarja tožena stranka, kdo je plačal zavarovalno premijo. Pogodba je bila sklenjena med tožečo stranko in banko in na njeni podlagi je tožeča stranka banki znesek plačala ter tako vstopila v njene pravice.

     
  • 248.
    VDS sodba Psp 203/2006
    5.5.2006
    zdravstveno zavarovanje
    VDS03856
    ZZVZZ člen 81, 82, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 234, 238, 239, 242, 233, 234, 238, 239, 242.
    bolniška odsotnost - mamila
    Ker v obravnavani zadevi ni izkazano, da bi bil tožnik v času bivanja v t.i. "komuni" nezmožen za delo, je bil njegov zahtevek za priznanje bolniškega staleža za to obdobje utemeljeno zavrnjen.

     
  • 249.
    VDS sodba Pdp 777/2005
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03532
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
    novi ZDR - izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delodajalec dalj časa tolerira ravnanje delavca, ki bi lahko pomenilo kršitev pogodbene obveznosti (nepravočasno obveščanje delodajalca o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni) in je delavec v dobri veri, da izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu ni mogoče očitati, da te obveznost krši naklepoma ali iz hude malomarnosti.
  • 250.
    VSL sodba in sklep I Cpg 335/2004
    5.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSL05694
    ZOR člen 380, 380/6, 380, 380/6.
    zastaranje
    Tožena stranka je tista, ki je podala ugovor zastaranja, zato bi

    glede na listine, ki jih je v spis priložila tožeča stranka, imela

    možnost podati trditve o tem, kdaj je oškodovanka zvedela za škodo, s

    tem pa tudi konkretizirati svoj ugovor zastaranja obveznosti vračila

    posameznih nadomestil osebnih dohodkov.

     
  • 251.
    VDS sklep Pdp 582/2006
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03510
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 52, 54, 204, 204/1, 204/2, 204/3, 52, 54, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    začasna odredba - nedenarna terjatev - terjatev - pogodba o zaposlitvi - sodno varstvo
    Ugotovitveni sklep o prenehanju PZ, sklenjene za določen čas, je

    deklaratorne narave. PZ preneha z iztekom časa, za katerega je

    sklenjena.

    Če je PZ za določen čas sklenjena nezakonito, lahko delavec

    prosto izbira, ali bo zahteval ugotovitev, da je sklenil PZ za

    nedoločen čas še v času trajanja PZ, sklenjene za določen čas in

    zato postopal skladno s 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR, ali pa

    bo po prenehanju PZ, sklenjene za določen čas z direktno tožbo na

    sodišče skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR zahteval

    ugotovitev, da je sklenil PZ za nedoločen čas.

    Če delavec še v času trajanja PZ, sklenjene za določen čas

    uveljavlja transformacijo, mora skladno s 1. odstavkom 204. člena

    ZDR najprej pisno zahtevati odpravo kršitve od delodajalca, sicer

    niso podane procesne predpostavke za vložitev tožbe.

     
  • 252.
    VSL sodba I Cpg 184/2006
    5.5.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05672
    ZPPSL člen 131, 131/1, 131, 131/1.
    zahtevek
    Z izločitvenim zahtevkom upnik iz stečajne mase izloča stvari, za

    katere zatrjuje, da je njihov lastnik in zato zahteva, da se mu

    izročijo v posest.

     
  • 253.
    VDS sklep Pdp 972/2005
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03548
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - odpovedni razlog - prenehanje potreb po delavcih
    Ker 1. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR kot poslovni razlog za

    redno odpoved PZ določa prenehanje potreb po opravljanju

    določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi

    razlogov na strani delodajalca (ekonomskih, organizacijskih,

    tehnoloških, struktrurnih ali podobnih), za presojo

    utemeljenosti odpovednega razloga ne zadošča zgolj

    ugotovitev, da na strani delodajalca obstaja kateri izmed

    naštetih razlogov, ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je

    zaradi tega prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji

    iz pogodbe o zaposlitvi.

     
  • 254.
    VSK sklep I Cpg 135/2005
    5.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02326
    ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2-14, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2-14.
    pobotni ugovor - nerazumljiv izrek
    Glede na ugotovitve o višini terjatve tožeče in višini terjatve tožene stranke v izreku, bi lahko izdani sklep o izvršbi ostal v veljavi le za znesek 255.557,76 SIT, kolikor znaša razlika med terjatvijo tožeče in pobotano terjatvijo tožene. Dejansko pa je sodišče prve stopnje v točki 3. izreka sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi še za znesek glavnice 619.135,56 SIT s pp. Tak izrek je nerazumljiv in se ne da preizkusiti, saj se znesek glede katerega sodišče prve stopnje ugotavlja, da zanj ostane sklep o izvršbi v veljavi, ne ujema z razliko, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo med obstoječo terjatvijo tožeče in nasprotno terjatvijo tožene stranke.

     
  • 255.
    VSK sklep II Cpg 25/2006
    5.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02607
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
    izvršilni stroški - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku
    Po določilu 6. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Šele za vse stroške, ki bi dolžniku nastali od dneva naznanitve dejstva, da je bila ugotovljena ničnost pogodbe o prenosu poslovnih deležev v družbi E. d.o.o. na pritožnika, bi bilo mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil, ne pa tudi stroškov pred tem, glede na to, da se je zanesel na registrsko stanje, ki je bilo takšno, da je bil M.J. vpisan kot družbenik izbrisane družbe.

     
  • 256.
    VSK sklep I Cpg 172/2005
    5.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02610
    ZOR člen 69, 88, 88/1, 90, 95, 69, 88, 88/1, 90, 95.
    pooblastilo za zastopanje - naknadna odobritev pogodbe
    V obravnavanem primeru je bila dana naknadna odobritev sporne kreditne pogodbe; 1. odst. 88. čl. ZOR določa, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Družba M. d.o.o. je dne 11.2.1993 na drugotoženo stranko naslovila pismo z zahvalo za odobritev, kot je sama navedla, kar znatnih sredstev. Na tem pisanju je kot direktor naveden drugi tožnik, ki je to vlogo podpisal. Najmanj to dejanje pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da je drugotožnik kot zakoniti zastopnik družbe M. d.o.o. odobril sklenitev sporne pogodbe.

     
  • 257.
    VSK sklep I Cpg 49/2006
    5.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK02282
    ZPPSL člen 146, 147, 147/4, 147/5, 147/6, 146, 147, 147/4, 147/5, 147/6. ZPP člen 81, 81/1, 81/3, 81/4, 81/5, 81, 81/1, 81/3, 81/4, 81/5.
    sposobnost biti pravdna stranka - odprava pomanjkljivosti - zavrženje tožbe - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - uveljavljanje izločitvene pravice
    Tožeča stranka uveljavlja izločitveno pravico, ne pa terjatve za katero se poplačajo upniki iz stečajne mase. Za uveljavljanje takega zahtevka je v 6.odst. 147. čl. ZPPSL izrecno določeno, da prodaja dolžnika kot pravne osebe nanj ne vpliva.

     
  • 258.
    VDS sklep Pdp 384/2005
    5.5.2006
    delovno pravo
    VDS03538
    ZDR člen 15, 15/4, 29, 29/1, 29/1-3, 15, 15/4, 29, 29/1, 29/1-3.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - delovno mesto
    Delovno mesto je ena od bistvenih sestavin PZ, ki jo je mogoče

    ugotoviti tudi, če ni izražena v pisni obliki. Tudi ustni dogovor

    o delovnem mestu oz. delu, ki ga bo delavec opravljal, se šteje

    za sestavino PZ.

     
  • 259.
    VSK sklep II Cpg 12/2006
    5.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02609
    ZIZ člen 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 311, 311.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pogoji za pobot
    Računi na dan, ko je dolžnik uveljavljal terjatve po navedenih računih v pobot (tj. 3.10.2005), še niso zapadli v plačilo; Obligacijski zakonik (OZ) v 311. čl. kot enega od pogojev za pobot določa, da mora biti (tudi protiterjatev) zapadla. Kot pa je razvidno iz računov, ki jih je predložil dolžnik, so terjatve po prej navedenih treh računih zapadle (zaporedoma): prvi dve šele 19.10.2005, tretja pa 22.10.2005. Glede na to ugovor dolžnika v navedenem delu ne bi bilo mogoče šteti za obrazloženega in zato utemeljenega.

     
  • 260.
    VSK sodba I Cpg 184/2005
    5.5.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02611
    ZPP člen 187, 319, 319/3, 324, 324/3, 187, 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 319, 378, 378/1, 427, 427/2, 319, 378, 378/1, 427, 427/2.
    pobotni ugovor - oblikovanje izreka - subjektivna sprememba tožbe - prevzem dolga - odpust dolga - zakonske zamudne obresti
    Novi toženec ni prevzel dolga v takšni višini, kot je to tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi, ampak se je zavezal v roku 30 dni od dneva podpisa zapisnika z glavne obravnave dne 6.1.2005, plačati znesek 707.752,50 SIT (če je terjatev tožeče stranke do prvotne tožene stranke znašala več kot toliko, je za razliko tožeča stranka očitno novemu tožencu odpustila dolg - 319. čl. OZ). To pomeni, da tožeča stranka sedaj od novega toženca ne more uveljavljati drugačnega zneska od tistega, ki predstavlja znesek prevzetega dolga.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>