denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203, 154, 154/1, 200, 203.
subjektivna odškodninska odgovornost - primerna skrbnost - eksplozija grelnika vode - opekline - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi toženec ni ravnal s primerno skrbnostjo, prevzel je delo, za katerega se je izkazalo, da zanj ni bil primerno strokoven, prav tako se ni pozanimal o navodilih in tehničnih pogojih za montažo grelnika, tako da je opravil vgradnjo grelnika na neustrezno iztočno pipo, kar je imelo za posledico eksplozijo. Ravnanje je torej treba opredeliti kot malomarnost, zaradi česar je podana njegova odškodninska odgovornost.
ZOR člen 18, 200, 376, 376/1, 18, 200, 376, 376/1.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo - končano zdravljenje
Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali, da je mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Zadošča že, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Namreč tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva (18.čl. ZOR) in trenutka o tem, kdaj je za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz razlogov, ki niso utemeljeni.
ZNP člen 118, 124, 118, 124. ZPP člen 154, 165, 165/2, 154, 165, 165/2. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
solastnina - varstvo solastninske pravice - uporaba stvari - soposest - pravdni stroški
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.
darilna pogodba za primer smrti - veljavnost pogodbe - prikrajšanje nujnega deleža - vračunavanje daril
Ker je po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava darilna pogodba sklenjena tedaj, ko je stvar izročena, je poleg veljavnosti navedene darilne pogodbe bistvena ugotovitev, da darovalka po sklenitvi pogodbe nepremičnin ni izročila, temveč jih je imela v posesti do smrti, zato je vrednost takega darila treba prišteti vrednosti čiste zapuščine.
Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dejstva, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka
Dolžnik v ugovoru ni navajal takšnih dejstev, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka; kot takšnih dejstev ni mogoče upoštevati dolžnikovih trditev, da je po njegovih evidencah računovodsko stanje drugačno, kot ga navaja upnik, saj predmet presoje v obravnavani zadevi niso računovodska stanja ene ali druge stranke, ampak obstoj terjatve, ki jo izterjuje upnik.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - prenehanje potreb po delu - odpravnina - prevzem
Tožena stranka pri ugotavljanju obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna upoštevati daljšega časovnega obdobja, saj ZDR ne ločuje med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po opravljanju določenega dela. Okoliščina, da je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sklepala pogodbe z družbo, ki je zagotavljala delo delavcev drugemu uporabniku, ne dokazuje tega, da je potreba po takšnem delu obstajala takrat, ko je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana. Ker je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožnice, napoteni delavci pa so opravljali drugo delo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Čeprav družba, v kateri je bila tožnica zaposlena pred zaposlitvijo pri toženi stranki, ni pravni prednik tožene stranke, je potrebno delovno dobo, ki jo je tožnica tam dopolnila, upoštevati pri odločanju o višini odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem je bistveno, da ji delovno razmerje pri prejšnji družbi ni prenehalo po njeni volji, da je ves čas opravljala isto delo v istem obratu ter da ob prehodu ni prejela akta o razporeditvi ali nove pogodbe o zaposlitvi.