ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - prenehanje potreb po delu - odpravnina - prevzem
Tožena stranka pri ugotavljanju obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna upoštevati daljšega časovnega obdobja, saj ZDR ne ločuje med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po opravljanju določenega dela. Okoliščina, da je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sklepala pogodbe z družbo, ki je zagotavljala delo delavcev drugemu uporabniku, ne dokazuje tega, da je potreba po takšnem delu obstajala takrat, ko je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana. Ker je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožnice, napoteni delavci pa so opravljali drugo delo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Čeprav družba, v kateri je bila tožnica zaposlena pred zaposlitvijo pri toženi stranki, ni pravni prednik tožene stranke, je potrebno delovno dobo, ki jo je tožnica tam dopolnila, upoštevati pri odločanju o višini odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem je bistveno, da ji delovno razmerje pri prejšnji družbi ni prenehalo po njeni volji, da je ves čas opravljala isto delo v istem obratu ter da ob prehodu ni prejela akta o razporeditvi ali nove pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - pooblastilo - preklic in zožitev pooblastila
Pravilna je po mnenju pritožbenega sodišča tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka na podlagi dejstva, da je M.F. tudi v predhodnem letu na enak način tožeči stranki naročila objavo oglasa (in tako naročeno storitev je tožena stranka tožeči stranki tudi plačala), utemeljeno sklepalo, da je M.F. pooblaščena za sklenitev pogodbe s tožečo stranko; s tem je izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. v času spornega razmerja veljavnega 93. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in tudi ni moral vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoženo.
Stranska intervenientka je zgolj pomočnica stranke, ki lahko opravlja vsa pravdna dejanja, vendar v korist stranke, ki se ji je pridružila. Po določbi 201. člena ZPP ima stranski intervenient, ko se pridruži stranki, pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi to lahko storila stranka, ki se ji je pridružil, zato mora sodišče intervenientu tudi dejansko dati vse možnosti, da sodeluje v postopku.
Po 219. čl. ZOR mora tožena stranka, ki je sporne poslovne prostore uporabljala, tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela od te uporabe. Ta korist je enaka višini najemnine, ki bi jo morala tožena stranka plačati, če bi bila sklenjena najemna pogodbe za te poslovne prostore.
Dolžnik v pritožbi le dokazno nepodprto zatrjuje, da naj bi bile take nepremičnine naprodaj najmanj za ceno 1.000 EUR/m2 oziroma da vrednost nepremičnine ne bi mogla znašati manj kot 24.000.000,00 SIT. To svoje zatrjevanje pa ni podprl z dodatno cenitvijo, ampak le z navedbami, za koliko naj bi se nepremičnine prodajale, upoštevajoč pri tem internetne oglase. Taki oglasi pa seveda ne pomenijo tudi dejanske prodajne cene, ki bi jo bilo mogoče na tak način kot to dolžnik želi v predmetni zadevi, upoštevati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dejstva, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka
Dolžnik v ugovoru ni navajal takšnih dejstev, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka; kot takšnih dejstev ni mogoče upoštevati dolžnikovih trditev, da je po njegovih evidencah računovodsko stanje drugačno, kot ga navaja upnik, saj predmet presoje v obravnavani zadevi niso računovodska stanja ene ali druge stranke, ampak obstoj terjatve, ki jo izterjuje upnik.
Ni mogoče pritrditi navedbi v pritožbi, da naj bi šlo med pravdnima strankama za neko posebno razmerje glede na to, da je tožeča stranka pooblaščeni serviser proizvajalca spornega tovornega vozila. Ne glede na to je šlo v konkretnem primeru za navadno podjemno pogodbo brez nekih specifičnosti.
ZIZ člen 38, 49, 83, 38, 49, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/3, 76/5, 76, 76/3, 76/5.
stroški izvršitelja - stroški rubeža
Ravnanje izvršitelja je bilo v skladu z določilom 76.čl. Pravilnika o službi izvršitelja. Po 3.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika tudi v primeru, ko so podatki o lastništvu zarubljenih stvari predloženi, izvršitelj osebe, ki to zatrjujejo ali za katere tako sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, le pravočasno obvesti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugem pristojnem organu. Po 5.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika lahko v takem primeru upnik, ki je navzoč pri rubežu, izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi. To pa pomeni, da bi tak potek dogodkov kot ga sedaj upnik kritizira v pritožbi, upnik lahko preprečil, če bi se rubeža, o katerem je bil pravilno in pravočasno obveščen, sicer udeležil.
Pritožbeno sodišče pa se pridružuje materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je tožeča stranka veljavno pridobila ločitveno pravico, to je hipoteko v predmetnem primeru, čeprav je bila vpisana ta hipoteka v zemljiško knjigo šele 29.09.1999. Po 1.odst. 437.čl. ZOR preidejo ob pogodbenem odstopu terjatve na prevzemnika tudi vse stranske pravice, med katerimi je izrecno navedena tudi hipoteka, to je zastavna pravica na nepremičnini, saj je to akcesorna pravica, ki je odvisna od obstoja terjatve, in se hkrati in skupaj z njo tudi prenaša. Res je, da se tudi po tedaj veljavnem 1.odst. 64.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) zastavna pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, vendar pa je v konkretnem primeru treba upoštevati, da ni šlo za absolutno ustanovitev nove hipoteke, ampak za prenos že obstoječe hipoteke z ene na drugo osebo.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - prekluzija navedb in dokazov - dokazno breme - spregled pravne osebnosti
Tožeča stranka, na kateri je bilo dokazno breme, sploh ni dokazovala, s tem pa tudi ne dokazala, da je bil dolg, ki ga izterjuje v obravnavanem primeru prav v zvezi s premoženjem, ki ga je kot prevzemnik pridobila tožena stranka.
ZZZPB člen 3, 3/3/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDR člen 227, 227/3, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43, 43.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje za primer brezposelnosti
Inšpekcija za delo je zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kateremu je sodišče ugodilo. Verjetnost obstoja terjatve je izkazana, ker je bila tožnica v času, ko naj bi neupravičeno izostala z dela (kar je bil razlog za izredno odpoved), v bolniškem staležu. Ker bi učinkovanje izredne odpovedi pomenilo, da je tožnica ostala brez zaposlitve po svoji krivdi, se tožnica ne bi mogla zavarovati za primer brezposelnosti in tako ne bi bila več upravičena do stroškov zdravljenja; imela bi le pravico do nujnega zdravljenja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa bi zanjo pomenilo nastanek težko nadomestljive škode.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva - ustavitev izvršbe - obveščanje upnika - predlog za nadaljevanje izvršbe - izvršilni stroški
Res je, da je v istem izvršilnem postopku dopustno predlagati več izvršilnih sredstev, kot to izpostavlja pritožnik, vendar je to glede na določilo 3. odst. 34. čl. ZIZ mogoče storiti le do konca izvršilnega postopka, ta pa je bil v obravnavanem primeru končan pred vložitvijo upnikovih predlogov.
vpis v sodni register - vrnitev v prejšnje stanje - odlog izvršbe
Za prekinitev postopka zadostuje že ugotovitev, da je pravna oseba prenehala obstajati. V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
Sodišče ne sme naložiti delodajalcu, da mora z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi za določeno delovno mesto, četudi je delavec dejansko opravljal dela tega delovnega mesta, ker bi s tem poseglo v pravico delodajalca do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi.