Sodišče prve stopnje je bilo dolžno ugotavljati oškodovančevo (toženčevo) poštenost v vsem obdobju, od kar je prejel plačilo odškodnine do tedaj, ko je plačilo postalo neutemeljeno in je bila zahtevana vrnitev preveč plačane odškodnine. Če je bil toženec obveščen (ali bi moral biti obveščen po svojem odvetniku) o vložitvi revizije in je vedel (ali bi moral vedeti), da je zavarovalnica plačala odškodnino zato, ker ji je tako narekoval pravni red, a je hkrati vložila izredno pravno sredstvo, bo sodišče moralo ugotoviti, ali je bilo oškodovančevo ravnanje s prejetim denarjem dopustno oziroma pošteno. Seveda pa bo moralo upoštevati tudi omejevalno stališče teorije, ker pravna norma o prepovedi vračila ni utemeljena in da ni razlogov za humanost, če okoriščenec še ima, bodisi tisto, kar mu je bilo plačano, bodisi kakšno drugo nadomestno korist, ki ne varuje posledic njegove poškodbe. Zato je sodišče v takšnih primerih tudi dolžno ugotavljati, ali je tožnik porabil denar ali ga še ima in zakaj ga je porabil oziroma ali ima od tega kakšne koristi.
Na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo in v razlogih sodbe obširno obrazložilo svojo odločitev, pri tem pa se pravilno oprlo na Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje. 28. čl. tega odloka nalaga uporabniku storitev oziroma upravljalcu zgradbe pravočasno posredovanje podatkov, ki vplivajo na obseg odvoza smeti ali na obveznost njihovega plačevanja tožeči stranki. Ta določba pomeni, da tožeča stranka ni dolžna sama ugotavljati ali se je morda uporabnik storitev odselil ali prodal nepremičnino ali je bila nepremičnina prodana na javni dražbi, kot v tem primeru. Dolžnost uporabnika je, da javi takšno spremembo. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da okoliščina, na katero se sklicuje toženec, da od 21.12.2001 zaradi realiziranega izvršilnega postopka glede izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki se nahaja na naslovu R. u. ..., Celje, ne stanuje več na tem naslovu, nima vpliva. Sodišče je zaključilo, da tožeča stranka o tej okoliščini ni bila seznanjena in računov za opravljene storitve brez svoje krivde ni izstavljala dejanskemu uporabniku storitev. Dolžnost toženca je bila, da pravočasno odpove naročilo in posreduje podatke o novem zavezancu.
ZOR člen 167, 167/1, 167, 167/1. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3, 7, 7/1, 7/2, 7/3.
odgovornost - dejstva
Trditveno in dokazno breme, da je šola, pod nadzorstvom katere je bil mladoletnik, opravljala dolžno nadzorstvo ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu, je na strani šole, ki lahko le na ta način (če dokaže takšna zatrjevana dejstva (ovrže domnevo, da je do škode prišlo, ker mladoletnik ni bil pod skrbnim nadzorstvom šole in se s tem reši svoje odgovornosti.
S pojmom spolnih dejanj, ki niso spolno občevanje, se štejejo vsa tista dejanja, kjer gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca ter ne pomenijo spolnega občevanja, pri čemer za obstoj teh dejanj zadostuje že to, da se storilec pri njih spolno vzdraži. Otipavanje deklice v obravnavanem kazenskem postopku je prav mogoče šteti kot spolno dejanje, očitno pa je tudi, da se je obtoženec pri tem, ko je segel otroku pod spodnje hlačke in jo otipaval tudi spolno vzdražil, saj ni najti nikakršnega razloga za njegovo nadaljnje početje, ko si je za tem odpel zadrgo na hlačah, oškodovanko potegnil k sebi in iz spodnjic potegnil spolni ud.
stroški postopka - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha.
prehod terjatve - aktivna legitimacija - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - dovolitev izvršbe - izvršilni naslov - izvršljivost izvršilnega naslova
Upnik je prehod terjatve dokazal z notarsko overjenimi odstopnimi pogodbami terjatve, s čimer je zadostil vsem zahtevanim pogojem ZIZ, zato je aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku, neutemeljen pa je dolžnikov pritožbeni pomislek, da bi morala višina odstopljene terjatve ustrezati višini terjatve, ki jo upnik izterjuje v tem postopku. Ta ugovor bi bil pravno relevanten le, če bi bila odstopljena terjatev nižja od izterjevane.
Uveljavitev ZIZ ne jemlje pravnega učinka odločbam, veljavno izdanim v skladu z do tedaj veljavnimi določbami ZIP (konkretno sporazumu strank - 251.a-f člen ZIP).
V predlogu za izvršbo v tem izvršilnem postopku je upnik navedel, da znaša dolžnikova terjatev po sporazumu strank in v zvezi z izračunom stanja dolga na dan 30.09.2001 71.690.346,84 SIT, ker pa je dolžnik v predhodnem izvršilnem postopku, ki je tekel na podlagi istega izvršilnega naslova, že poravnal terjatev v višini 50.000.000,00, izterjuje le preostanek v višini 21.690.346,84 SIT. Tak predlog za izvršbo po oceni pritožbenega sodišče ne izpolnjuje materialnopravnih predpostavk za dovolitev izvršbe. Izpis stanja dolga namreč ne more biti izvršilni naslov, saj so vrste izvršilnih naslovov taksativno naštete, sodišče pa mora na to paziti po uradni dolžnosti. Ker je upnik svoj predlog za izvršbo nepravilno gradil na izpisu stanja dolga, ki ne more biti listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo, ob tem pa ni navedel tistih dejstev, ki bi sodišču omogočala, da bi preizkusilo obstoj njegove terjatve oziroma njenega (še ne izterjanega) dela. Upnik bi moral v predlogu točno navesti, koliko je znašal prvotni dolžnikov dolg, koliko tega dolga (in kdaj) je dolžnik plačal in koliko znaša preostanek še neplačane terjatve. Dokazno breme o tem, da je dolg, ki izhaja iz izvršilnega naslova, poravnan, je res, kot v odgovoru na pritožbo navaja upnik, na dolžniku, vendar šele, ko je upnikova pravica do izterjave terjatve do dolžnika izkazana tako, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe.
posest - soposest - motenje posesti - varstvo med več posestniki
Glede na to, da ima stanovanjska hiša nesporno le ena vhodna vrata, skozi katera se lahko pride v hišo, in da imajo poleg tožnika le še vsi trije toženci ključ ključavnice vhodnih vrat, je tožbeni zahtevek tožnika utemeljen zoper vse tri tožence, čeprav se ne da ugotoviti, kdo od tožencev je obravnavanega dne z notranje strani vrat pustil ključ v ključavnici. Ne glede na to, kdo od tožencev je izvršil motilno dejanje (in je že iz tega razloga zahtevek zoper njega utemeljen), pa sta ostala dva toženca imela korist od tega motilnega dejanja, zato je tudi zoper njiju zahtevek utemeljen.