spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - sodba - pravni pouk - obračun zamudnih obresti
Rok, ki je določen v 1. odst. 323. čl. ZPP in po katerem mora biti pisno izdelana sodba v 30-ih dneh od izdaje, je instrukcijski rok in kršitev te zakonske določbe ni uvrščena med absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZOR člen 277, 277. ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/2, 59, 59/3, 64, 64/2. ZIZ člen 17, 38, 38/5, 38/6, 17, 38, 38/5, 38/6.
učinek potrjene prisilne poravnave - zamuda dolžnika - obresti - izvršilni naslov - stroški, potrebni za izvršbo
Skladno z izvršilnim naslovom, pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 23.11.1994, bi bil upnik upravičen med drugim do plačila glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1994 do plačila, vendar se sme glede na 2. odst. 64. čl. ZPPSL takšen izvršilni naslov nasproti dolžniku izvršiti samo ob pogojih potrjene prisilne poravnave. Slednja pa upniku ne priznava zakonskih zamudnih obresti, ampak le obresti v višini PIBOR + 1.
ZOR člen 210, 371, 374, 210, 371, 374. ZIZ člen 279, 279.
neupravičena pridobitev - zastaralni rok - medsebojne terjatve pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev - neutemeljena začasna odredba - povračilo škode - dokazno breme
374. čl. ZOR res določa triletni zastaralni rok, vendar pa le za terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev, v obravnavanem primeru pa ne gre za terjatev iz pogodbe. Znesek, ki je bil preveč plačan, ni bil plačan na podlagi pogodbe, ampak je bil plačan brez pravne podlage. Zato veljajo zanj določbe o neupravičeni pridobitvi (210. čl. ZOR in nasl.)
Skladno z 8. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva šteje za dokazana. Na podlagi izpovedb vseh zaslišanih je tako v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil namen pogodbenih strank takšen, da je sporna pogodba neodplačna, četudi bi sam zapis sporne pogodbe omogočal drugačen zaključek.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave- Ur.l. RS št. 37/94 in 37/95 - člen 3, 3/3, 8, 8/2. - Ur.l. RS št. 16/2002 - člen 8.
nagrada stečajnega upravitelja - nagrada - akontacija
Pravno napačno je po oceni pritožbenega sodišča stališče, da se tudi način izplačevanja akontacij nagrade, kot je bil uveljavljen šele leta 2002, uporabi kot poračunavanje za nazaj, vse od leta 1996.
Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 (Ur. l. RS št. 36/03) presojalo skladnost Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (Ur. l. RS, št. 61/99 in 64/2002) z Ustavo. Ugotovilo je, da je zakon v neskladju z ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanjih SFRJ, ki so bili 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja (tč. 1 izreka odločbe US RS). V tč. 8 izreka odločbe je Ustavno sodišče odločilo : "Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v RS od 26.2.1992 dalje."
Za navedene osebe se stalno prebivanje v RS od 26.2.1992 dalje izkazuje na podlagi dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 dalje. Ker tožnik take odločbe MNZ ni predložil, ni dokazila o stalnem prebivališču v RS od 26.2.1992, ki je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Potrdilo Upravne enote o tem, da ima tožnik od 13.12.2000 dalje stalno prebivališče na naslovu v RS, ne more nadomestiti navedene dopolnilne odločbe MNZ.
Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.
ZD člen 141, 141/1, 141/2, 141, 141/1, 141/2. SPZ člen 28, 28.
poštenost posestnika zapuščine - dobrovernost - pravica zahtevati zapuščino - rok za dediščinsko tožbo
1. Poštenost posestnika je treba razlagati v smislu njegove dobrovernosti. Da sta se tožničina brata zavedala njene zakonite dedne pravice po očetu in v zvezi s tem pravice do seznanitve z oporoko in do uveljavljanja nujnega deleža, izhaja že iz tega, da sta si tako sama kot po naročilu sodišča prizadevala pridobiti tožničino izjavo za zapuščinski postopek, ko pa jima to ni uspelo, na zapisnik pri sodišču izjavila, da bodo, če se bo tožnica pojavila v domovini, vprašanje njenega deleža uredili med seboj. To pa pomeni, da pravnih prednikov tožene stranke ni mogoče šteti za dobroverna posestnika.
2. Pri uporabi 2. odst. 141. čl. ZD subjektivnega roka ni.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primarni strah - razžalitev časti in dobrega imena
Razžalitev časti in dobrega imena ni namreč samo v določenem pisnem ali verbalnem napadu na oškodovanca (torej pisno ali ustno), ampak tudi na primer s klofuto ali drugo gesto, ali tudi s pretepom, kot v obravnavanem primeru, kar je za tožnika predstavljalo razžalitev in je predstavljalo protipravno dejanje tudi v objektivnem pogledu.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz posojilne pogodbe oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (neredno plačevanje in odstop od pogodbe) in v takšnem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V takšnem primeru se zapadlost ne more dokazovati le z navedbo o nerednem poravnavanju obveznosti s strani dolžnika, opominom z učinkom odstopa ter vročilnico z nevročeno pisemsko pošiljko, pač pa bi moral upnik zapadlost dokazovati na način ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. člena ZIZ. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da za obravnavani primer še ne veljajo spremembe ZIZ (ZIZ-C, Ur. List RS, št. 17/2006), ki je v novem 20.a členu predpisal točen postopek dokazovanja zapadlosti, ki pa v konkretnem primeru ni bil izveden.
zakonito dedovanje - vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - odpoved dedovanju
Vračunanje daril v dedni delež velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. 29. člen ZD in 46. člen ZD namreč pri presoji daril, ki se vračunajo v dedni delež, izrecno zahtevata razpolaganje zapustnika (in ne koga drugega) v korist zakonitega dediča.
Odpoved dediščini v svojem imenu se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni bil dedič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK01979
ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor po izteku roka - materialnopravni pobot - procesni pobot
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil. Upnikova judikatna terjatev je zaradi materialnopravnega oziroma predpravdnega pobota ugasnila z vložitvijo dolžnikovega ugovora po izteku roka. V tem primeru gre za predpravdno pobotanje, ne pa za pravdno (procesno) pobotanje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati tričlenski izrek.