Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave- Ur.l. RS št. 37/94 in 37/95 - člen 3, 3/3, 8, 8/2. - Ur.l. RS št. 16/2002 - člen 8.
nagrada stečajnega upravitelja - nagrada - akontacija
Pravno napačno je po oceni pritožbenega sodišča stališče, da se tudi način izplačevanja akontacij nagrade, kot je bil uveljavljen šele leta 2002, uporabi kot poračunavanje za nazaj, vse od leta 1996.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dogovor glede zamudnih obresti - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se je bil upnik pod določenimi pogoji sicer pripravljen z dolžnico pogovarjati glede obresti, teh pogojev dolžnica očitno ni izpolnila, ob tem pa niti ni zatrjevala, da bi bil kakšen konkreten dogovor v navedenem smislu z upnikom dejansko sklenjen. Glede na to je sodišče prve stopnje, upoštevaje 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnice v navedenem delu.
procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka
Z listino, ki sicer izkazuje, da je imel dolžnik tri leta pred vloženim predlogom dolg tudi do drugega upnika, pri čemer pa iz nje sploh ni razvidna nadaljnja usoda te terjatve, ni mogoče niti s stopnjo verjetnosti izkazati obstoja še drugih upnikov kot procesne predpostavke za uvedbo stečajnega postopka.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 (Ur. l. RS št. 36/03) presojalo skladnost Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (Ur. l. RS, št. 61/99 in 64/2002) z Ustavo. Ugotovilo je, da je zakon v neskladju z ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanjih SFRJ, ki so bili 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja (tč. 1 izreka odločbe US RS). V tč. 8 izreka odločbe je Ustavno sodišče odločilo : "Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v RS od 26.2.1992 dalje."
Za navedene osebe se stalno prebivanje v RS od 26.2.1992 dalje izkazuje na podlagi dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 dalje. Ker tožnik take odločbe MNZ ni predložil, ni dokazila o stalnem prebivališču v RS od 26.2.1992, ki je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Potrdilo Upravne enote o tem, da ima tožnik od 13.12.2000 dalje stalno prebivališče na naslovu v RS, ne more nadomestiti navedene dopolnilne odločbe MNZ.
Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.
Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.
Na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ima tožnik pravico do odškodnine oziroma reparacije za ves čas do ponovne zaposlitvi pri toženi stranki, razen za obdobje, ko je užival pravice iz delovnega razmerja na podlagi zaposlitve v lastnem podjetju. Po prenehanju te zaposlitve se tožena stranka ne more razbremeniti plačila reparacije s sklicevanjem na dejstvo, da je tožniku delovno razmerje v lastnem podjetju prenehalo po njegovi volji oziroma krivdi.
ZVGLD člen 21, 71, 71/4, 72, 21, 71, 71/4, 72. ZOR člen 154, 154.
odškodninska odgovornost lovske organizacije - nalet divjadi
Za odškodninsko odgovornost lovske organizacije pri naletu divjadi na vozilo na cesti, veljajo splošna pravila odškodninske odgovornosti (4. odstavek 71. člena ZVGLD).
ZD člen 141, 141/1, 141/2, 141, 141/1, 141/2. SPZ člen 28, 28.
poštenost posestnika zapuščine - dobrovernost - pravica zahtevati zapuščino - rok za dediščinsko tožbo
1. Poštenost posestnika je treba razlagati v smislu njegove dobrovernosti. Da sta se tožničina brata zavedala njene zakonite dedne pravice po očetu in v zvezi s tem pravice do seznanitve z oporoko in do uveljavljanja nujnega deleža, izhaja že iz tega, da sta si tako sama kot po naročilu sodišča prizadevala pridobiti tožničino izjavo za zapuščinski postopek, ko pa jima to ni uspelo, na zapisnik pri sodišču izjavila, da bodo, če se bo tožnica pojavila v domovini, vprašanje njenega deleža uredili med seboj. To pa pomeni, da pravnih prednikov tožene stranke ni mogoče šteti za dobroverna posestnika.
2. Pri uporabi 2. odst. 141. čl. ZD subjektivnega roka ni.
ZPPSL člen 185, 186, 185, 186. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
nadaljevanje postopka - stečajni postopek
Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko, sodišče nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Gre torej za procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po slovenskem zakonu, po katerem mora postopek voditi. Zato določbi 185. in 186. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerih je potrebno odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave zoper dolžnika, ki ima sedež na območju tujega sodišča, v Sloveniji priznati, na nadaljevanje tega postopka ne moreta vplivati.
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.