procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka
Z listino, ki sicer izkazuje, da je imel dolžnik tri leta pred vloženim predlogom dolg tudi do drugega upnika, pri čemer pa iz nje sploh ni razvidna nadaljnja usoda te terjatve, ni mogoče niti s stopnjo verjetnosti izkazati obstoja še drugih upnikov kot procesne predpostavke za uvedbo stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - sodba - pravni pouk - obračun zamudnih obresti
Rok, ki je določen v 1. odst. 323. čl. ZPP in po katerem mora biti pisno izdelana sodba v 30-ih dneh od izdaje, je instrukcijski rok in kršitev te zakonske določbe ni uvrščena med absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZOR člen 189, 189/1, 189, 189/1. ZPP člen 212, 243, 212, 243.
presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka z izvedenskim mnenjem - dokazno breme - navadna škoda in izgubljeni dobiček
Neutemeljeno je stališče pritožbe, češ da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati račune, ki jih je izstavila tožeča stranka sama. Glede na to, da je tožena stranka prerekala zahtevek tako po temelju kot po višini, je razumljivo, da je sodišče prve stopnje preizkusilo utemeljenost teh računov tudi z izvedencem. Tudi če bi bili ti računi izstavljeni s strani tretje osebe, bi v primeru spora sodišče prve stopnje lahko tako postopalo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dogovor glede zamudnih obresti - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se je bil upnik pod določenimi pogoji sicer pripravljen z dolžnico pogovarjati glede obresti, teh pogojev dolžnica očitno ni izpolnila, ob tem pa niti ni zatrjevala, da bi bil kakšen konkreten dogovor v navedenem smislu z upnikom dejansko sklenjen. Glede na to je sodišče prve stopnje, upoštevaje 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnice v navedenem delu.
Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 (Ur. l. RS št. 36/03) presojalo skladnost Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (Ur. l. RS, št. 61/99 in 64/2002) z Ustavo. Ugotovilo je, da je zakon v neskladju z ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanjih SFRJ, ki so bili 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja (tč. 1 izreka odločbe US RS). V tč. 8 izreka odločbe je Ustavno sodišče odločilo : "Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v RS od 26.2.1992 dalje."
Za navedene osebe se stalno prebivanje v RS od 26.2.1992 dalje izkazuje na podlagi dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 dalje. Ker tožnik take odločbe MNZ ni predložil, ni dokazila o stalnem prebivališču v RS od 26.2.1992, ki je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Potrdilo Upravne enote o tem, da ima tožnik od 13.12.2000 dalje stalno prebivališče na naslovu v RS, ne more nadomestiti navedene dopolnilne odločbe MNZ.
Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.
ZPP člen 212, 212. OZ člen 120, 921, 941, 942, 120, 921, 941, 942.
splošni pogoji zavarovanja - predmet zavarovanja - nastanek zavarovalnega primera - dokazno breme
1. Sodišče prve stopnje je določilo 1. člena Splošnih pogojev, ki določa, da so pomožni čolni, čolni za reševanje, dodatni izvenkrmni motorji, prikolica za prevoz plovila in osebni predmeti zavarovani le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana zavarovalna premija ter določilo, da morajo biti tehnična in nautična oprema, kakor tudi osebni predmeti posebej prijavljeni v zavarovanje in da morajo biti vsi predmeti, ki niso serijsko del plovila, navedeni v seznamu, ki je sestavni del zavarovalne pogodbe, razumelo pravilno, ko ga je razlagalo tako, da citirana določba splošnih pogojev lahko pomeni le, da v kolikor neserijski deli plovila niso navedeni v seznamu, niso predmet zavarovanja.
2. Sodišče prve stopnje je zaključek, da zavarovalni primer sploh ni nastal, zgradilo na dejstvu, da tožnik ni ponudil niti enega dokaza o tem, da je v času škodnega dogodka propelerje na plovilu imel ter o njihovi kvaliteti in vrsti, čeprav je tožena stranka dvom v obstoj zavarovalnega primera izrazila že v odgovoru na tožbo.
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.
Poravnava je sestavljena iz dveh neodvisnih delov, zato je poravnava le delno nična. Del poravnave je ničen zaradi kršitve določbe čl. 255 ZGD, ki v 1. odst. določa, da se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati.
odgovornost za škodo - prispevek oškodovanca - vzročna zveza
Vzročna zveza med škodnim dejanjem in nastalo škodo mora biti neprekinjena, nepretrgana in je odgovorna oseba lahko odgovorna samo za tisto škodo, ki je nastala do prekinitve vzročne zveze, ne pa kasneje.
Na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ima tožnik pravico do odškodnine oziroma reparacije za ves čas do ponovne zaposlitvi pri toženi stranki, razen za obdobje, ko je užival pravice iz delovnega razmerja na podlagi zaposlitve v lastnem podjetju. Po prenehanju te zaposlitve se tožena stranka ne more razbremeniti plačila reparacije s sklicevanjem na dejstvo, da je tožniku delovno razmerje v lastnem podjetju prenehalo po njegovi volji oziroma krivdi.