ZST člen 17, 17/1, 17, 17/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154, 154/1, 154/2.
oprostitev plačila sodnih taks - končni uspeh stranke v pravdi
1.odst. 17. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST, ki določa, da če v pravdnem, kazenskem ali postopku izvršbe in zavarovanja taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve in sicer v sorazmerju s tem, kolikor je oproščena stranka uspela v postopku. Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi izvajanji, da bi sodišče moralo glede takse za pritožbo upoštevati, da sta se pravdni stranki zoper sodbo pritožili, nobena pa s pritožbo ni uspela, zato bi moralo sodišče odločiti, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške. Pri odločanju o tem, kolikšen je uspeh posamezne stranke v postopku, je odločilno načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Okrajno sodišče v K. ni upnik oziroma stranka postopka. Uporaba določbe 38. c. člena ZIZ, po kateri upnik, v primeru če z obračunom izvršitelja ne soglaša, v osmih dneh pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, ne pride v poštev.
zakonito dedovanje - vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - odpoved dedovanju
Vračunanje daril v dedni delež velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. 29. člen ZD in 46. člen ZD namreč pri presoji daril, ki se vračunajo v dedni delež, izrecno zahtevata razpolaganje zapustnika (in ne koga drugega) v korist zakonitega dediča.
Odpoved dediščini v svojem imenu se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni bil dedič.
ZVGLD člen 21, 71, 71/4, 72, 21, 71, 71/4, 72. ZOR člen 154, 154.
odškodninska odgovornost lovske organizacije - nalet divjadi
Za odškodninsko odgovornost lovske organizacije pri naletu divjadi na vozilo na cesti, veljajo splošna pravila odškodninske odgovornosti (4. odstavek 71. člena ZVGLD).
ZPP člen 212, 212. OZ člen 120, 921, 941, 942, 120, 921, 941, 942.
splošni pogoji zavarovanja - predmet zavarovanja - nastanek zavarovalnega primera - dokazno breme
1. Sodišče prve stopnje je določilo 1. člena Splošnih pogojev, ki določa, da so pomožni čolni, čolni za reševanje, dodatni izvenkrmni motorji, prikolica za prevoz plovila in osebni predmeti zavarovani le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana zavarovalna premija ter določilo, da morajo biti tehnična in nautična oprema, kakor tudi osebni predmeti posebej prijavljeni v zavarovanje in da morajo biti vsi predmeti, ki niso serijsko del plovila, navedeni v seznamu, ki je sestavni del zavarovalne pogodbe, razumelo pravilno, ko ga je razlagalo tako, da citirana določba splošnih pogojev lahko pomeni le, da v kolikor neserijski deli plovila niso navedeni v seznamu, niso predmet zavarovanja.
2. Sodišče prve stopnje je zaključek, da zavarovalni primer sploh ni nastal, zgradilo na dejstvu, da tožnik ni ponudil niti enega dokaza o tem, da je v času škodnega dogodka propelerje na plovilu imel ter o njihovi kvaliteti in vrsti, čeprav je tožena stranka dvom v obstoj zavarovalnega primera izrazila že v odgovoru na tožbo.
Poravnava je sestavljena iz dveh neodvisnih delov, zato je poravnava le delno nična. Del poravnave je ničen zaradi kršitve določbe čl. 255 ZGD, ki v 1. odst. določa, da se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati.
ZD člen 141, 141/1, 141/2, 141, 141/1, 141/2. SPZ člen 28, 28.
poštenost posestnika zapuščine - dobrovernost - pravica zahtevati zapuščino - rok za dediščinsko tožbo
1. Poštenost posestnika je treba razlagati v smislu njegove dobrovernosti. Da sta se tožničina brata zavedala njene zakonite dedne pravice po očetu in v zvezi s tem pravice do seznanitve z oporoko in do uveljavljanja nujnega deleža, izhaja že iz tega, da sta si tako sama kot po naročilu sodišča prizadevala pridobiti tožničino izjavo za zapuščinski postopek, ko pa jima to ni uspelo, na zapisnik pri sodišču izjavila, da bodo, če se bo tožnica pojavila v domovini, vprašanje njenega deleža uredili med seboj. To pa pomeni, da pravnih prednikov tožene stranke ni mogoče šteti za dobroverna posestnika.
2. Pri uporabi 2. odst. 141. čl. ZD subjektivnega roka ni.
Na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ima tožnik pravico do odškodnine oziroma reparacije za ves čas do ponovne zaposlitvi pri toženi stranki, razen za obdobje, ko je užival pravice iz delovnega razmerja na podlagi zaposlitve v lastnem podjetju. Po prenehanju te zaposlitve se tožena stranka ne more razbremeniti plačila reparacije s sklicevanjem na dejstvo, da je tožniku delovno razmerje v lastnem podjetju prenehalo po njegovi volji oziroma krivdi.
ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO-1 člen 1, 1.
zamudne obresti - izračun
Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz posojilne pogodbe oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (neredno plačevanje in odstop od pogodbe) in v takšnem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V takšnem primeru se zapadlost ne more dokazovati le z navedbo o nerednem poravnavanju obveznosti s strani dolžnika, opominom z učinkom odstopa ter vročilnico z nevročeno pisemsko pošiljko, pač pa bi moral upnik zapadlost dokazovati na način ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. člena ZIZ. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da za obravnavani primer še ne veljajo spremembe ZIZ (ZIZ-C, Ur. List RS, št. 17/2006), ki je v novem 20.a členu predpisal točen postopek dokazovanja zapadlosti, ki pa v konkretnem primeru ni bil izveden.
Sodišče prve stopnje, preden o stroških odloči po prostem preudarku, mora upoštevati rezultat postopka in vse okoliščine primera, da lahko pravilno uporabi prosti preudarek.
ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. URS člen 72, 72. ZVO člen 78, 78. ZPP člen 212, 212.
škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zdravo življenjsko okolje - prekomerne emisije - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme
Na podlagi 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče ugotavljati tudi varstvo pred posegi v okolje, saj zdravo življenjsko okolje zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije v 72. čl. in Zakon o varstvu okolja. Po 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje.
Po takšnem pregledu pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilčeva pritožba ni dovoljena glede na določilo drugega odstavka 161. člena ZP-1.Ugotavlja namreč, da je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi zahteve za sodno varstvo, ki jo je storilec vložil proti odločitvi prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot prepozno vložene. S takšno sodbo sodišče ni odločalo niti o primeru iz prvega odstavka 66. člena ZP-1, po katerem bi bila dovoljena pritožba iz vseh razlogov navedenih v 154. členu ZP-1, niti o nobenem od primerov iz drugega odstavka 66. člena ZP-1 (ker sodišče ni odločalo o meritorni odločbi prekrškovnega organa), kjer pa je izključena pritožba glede dejanskega stanja medtem ko je iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1 dovoljena.
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.