ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO-1 člen 1, 1.
zamudne obresti - izračun
Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).
Poravnava je sestavljena iz dveh neodvisnih delov, zato je poravnava le delno nična. Del poravnave je ničen zaradi kršitve določbe čl. 255 ZGD, ki v 1. odst. določa, da se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati.
Po takšnem pregledu pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilčeva pritožba ni dovoljena glede na določilo drugega odstavka 161. člena ZP-1.Ugotavlja namreč, da je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi zahteve za sodno varstvo, ki jo je storilec vložil proti odločitvi prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot prepozno vložene. S takšno sodbo sodišče ni odločalo niti o primeru iz prvega odstavka 66. člena ZP-1, po katerem bi bila dovoljena pritožba iz vseh razlogov navedenih v 154. členu ZP-1, niti o nobenem od primerov iz drugega odstavka 66. člena ZP-1 (ker sodišče ni odločalo o meritorni odločbi prekrškovnega organa), kjer pa je izključena pritožba glede dejanskega stanja medtem ko je iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1 dovoljena.
pritožba - pravica do pritožbe - stranka postopka - pooblaščenec
Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.
Ko sodišče določa preživnino, ki jo je dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, za pokritje otrokovih potreb ne morejo biti pomembni stroški, ki jih ima drugi od staršev zaradi vzdrževanja stikov z otrokom. Ti stroški, ki mu nastajajo, da vzdržuje stike z otrokom, se ne morejo kompenzirati s preživninsko obveznostjo do otroka.
ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
preživnina
Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.
sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.