Okrajno sodišče v K. ni upnik oziroma stranka postopka. Uporaba določbe 38. c. člena ZIZ, po kateri upnik, v primeru če z obračunom izvršitelja ne soglaša, v osmih dneh pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, ne pride v poštev.
odgovornost za škodo - prispevek oškodovanca - vzročna zveza
Vzročna zveza med škodnim dejanjem in nastalo škodo mora biti neprekinjena, nepretrgana in je odgovorna oseba lahko odgovorna samo za tisto škodo, ki je nastala do prekinitve vzročne zveze, ne pa kasneje.
ZD člen 141, 141/1, 141/2, 141, 141/1, 141/2. SPZ člen 28, 28.
poštenost posestnika zapuščine - dobrovernost - pravica zahtevati zapuščino - rok za dediščinsko tožbo
1. Poštenost posestnika je treba razlagati v smislu njegove dobrovernosti. Da sta se tožničina brata zavedala njene zakonite dedne pravice po očetu in v zvezi s tem pravice do seznanitve z oporoko in do uveljavljanja nujnega deleža, izhaja že iz tega, da sta si tako sama kot po naročilu sodišča prizadevala pridobiti tožničino izjavo za zapuščinski postopek, ko pa jima to ni uspelo, na zapisnik pri sodišču izjavila, da bodo, če se bo tožnica pojavila v domovini, vprašanje njenega deleža uredili med seboj. To pa pomeni, da pravnih prednikov tožene stranke ni mogoče šteti za dobroverna posestnika.
2. Pri uporabi 2. odst. 141. čl. ZD subjektivnega roka ni.
pritožba - pravica do pritožbe - stranka postopka - pooblaščenec
Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.
Tožnik je utrpel hudo telesno poškodbo,prelom diafize desne stegnenice in desne golenice, Segondov odlom zunanjega kondila desne golenice in raztrganino posterolateralnega dela sklepne kapsule in zadnje križne vezi desnega kolena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je pritožbeno neizpodbijano, je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem 3,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 3,000.000,00 SIT.
denacionalizacijski postopek - plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin
Odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine je neposredno vezana na vrnitev nepremičnine v naravi. Če so izkazani pogoji za plačilo razlike iz 3. odst. 26. člena ZDen, mora upravičenec to odškodnino uveljavljati hkrati z zahtevkom za vrnitev v naravi.
Če delavec v odpovedani pogodbi o zaposlitvi nima natančno določenega kraja opravljanja dela ampak je določeno, da se delo opravlja v poslovnih enotah delodajalca (prodajalnah), ugoditev reintegracijskemu zahtevku ne pomeni, da je ustrezen zgolj tisti poziv na delo, ki delavcu omogoči nadaljevanje dela na tisti lokaciji, na kateri je delo opravljal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zato je ustrezen poziv , da tožnica nastopi delo v drugi prodajalni kot pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je tak poziv skladen z krajem opravljanja dela, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.
vknjižba zastavne pravice - zastavna pogodba - zemljiškoknjižno stanje - zastaranje - splošni zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, tega pa tožeča stranka niti v pritožbi ne prereka, da je pri nepremičnini vl.št. 1895/k.o. V. vknjižena zastavna pravica po zastavni pogodbi z dne 23.3.1993 za znesek 6.500.000,00 SIT v korist tožeče stranke. To pa res pomeni, da tožeča stranka po sedanjem stanju nima pravnega interesa za vložitev take tožbe. Do drugačnega zaključka tudi ne more pripeljati navedba tožeče stranke, češ da je bila na pobudo tožencev zoper sklep o vknjižbi te zastavne pravice za ta znesek vložena zahteva za varstvo zakonitosti in da bo ostala tožeča stranka v primeru, če zahteva za varstvo zakonitosti uspe, brez pravnega varstva. Če bi se to res zgodilo, bi lahko tožeča stranka na podlagi tako spremenjenega, torej drugega dejanskega stanja vložila novo tožbo s takim zahtevkom in tedaj bi imela pravni interes za tako tožbo. Dokler pa je stanje v zemljiški knjigi tako, kakršno je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pravnega interesa za tako tožbo tožeča stranka res nima. Brezpredmeten je tudi ugovor tožeče stranke.