Sodišče prve stopnje, preden o stroških odloči po prostem preudarku, mora upoštevati rezultat postopka in vse okoliščine primera, da lahko pravilno uporabi prosti preudarek.
Po takšnem pregledu pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilčeva pritožba ni dovoljena glede na določilo drugega odstavka 161. člena ZP-1.Ugotavlja namreč, da je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi zahteve za sodno varstvo, ki jo je storilec vložil proti odločitvi prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot prepozno vložene. S takšno sodbo sodišče ni odločalo niti o primeru iz prvega odstavka 66. člena ZP-1, po katerem bi bila dovoljena pritožba iz vseh razlogov navedenih v 154. členu ZP-1, niti o nobenem od primerov iz drugega odstavka 66. člena ZP-1 (ker sodišče ni odločalo o meritorni odločbi prekrškovnega organa), kjer pa je izključena pritožba glede dejanskega stanja medtem ko je iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1 dovoljena.
ZPPSL člen 185, 186, 185, 186. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
nadaljevanje postopka - stečajni postopek
Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko, sodišče nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Gre torej za procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po slovenskem zakonu, po katerem mora postopek voditi. Zato določbi 185. in 186. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerih je potrebno odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave zoper dolžnika, ki ima sedež na območju tujega sodišča, v Sloveniji priznati, na nadaljevanje tega postopka ne moreta vplivati.
pritožba - pravica do pritožbe - stranka postopka - pooblaščenec
Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.
sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.
Kadar ima pravdna stranka pripombo na podano pisno izdelano izvedeniško mnenje in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora,kar lahko povzroči dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, je dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neizogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci. Primarno je ustno zaslišanje izvedenca, saj je le tako moč udejaniti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja.
Dolžnik je sicer zatrjeval tudi taka dejstva, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev zahtevka, za zatrjevana dejstva pa dejansko ni predlagal prav nobenih dokazov. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor potrebno šteti za neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.
ZDR člen 52, 54, 52, 54. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca
Tožnica je bila pri delodajalcu prenosniku v delovnem razmerju za določen čas, zaradi česar je po prevzemu delavcev pri delodajalcu prevzemniku zakonito ostala v delovnem razmerju za določen čas do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom.
Zakonitost razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je potrebno presojati na podlagi razlogov, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Kljub temu, da med zakonsko določenimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog izrabe pripadajočega dopusta, ki je vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi samo na tej osnovi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena zato, ker tožnica v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni izrabila letnega dopusta, za čas izrabe letnega dopusta. Takšna pogodba o zaposlitvi za določen čas je zakonita.
Upnik je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali. To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. Glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sme sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.