Različno kot pri kaznivih dejanjih razžalitve po 158. členu, žaljive obdolžitve po 160. členu in opravljanja po 161. členu KZ-1, pri kaznivem dejanju obrekovanja po 159. členu KZ-1, razlogi za izključitev protipravnosti in/ali za izključitev krivde niso določeni. To je razumljivo, kajti ko je neresnična trditev o drugemu, ki lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, izrečena vedoma, njene protipravnosti z eventualno izjemo prisiljenosti iz 23. člena in skrajne sile iz prvega odstavka 32. člena KZ-1 ni mogoče izključiti z nobenim drugim zakonskim ali nad-zakonskim razlogom.
Razen tega se Vrhovno sodišče strinja z ugotovitvami nižjih sodišč, po katerih navajanje neresničnih trditev niti v razpravi, ki je v javnem interesu ne more uživati enakih ustavno pravnih in konvencijskih privilegijev kot veljajo pri pretiranih, vznemirjajočih ali žaljivih vrednostnih sodbah, kjer morajo prizadeti vpleteni računati z nižjo stopnjo varstva pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave ter pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave, na rovaš varstva svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave in prvega odstavka 10. člena EKČP.
Sprememba obtožbe je tako najprej pogojena s tožilčevim spoznanjem ali subjektivno oceno izvedenih dokazov na glavni obravnavi. Med temi so lahko zgolj dokazi, na katerih temelji obtožba, kot tudi dokazi, ki so bili pridobljeni med glavno obravnavo. Bistveno je, da so bili tedaj eni in drugi dokazi izvedeni (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 3314/2016 z dne 23. 12. 2020), sicer dejanskega stanja z glavne obravnave ne bi bilo mogoče primerjati z dejanskim stanjem v obtožbi in le-te po tožilčevem spoznanju eventualno spremeniti. Po drugi strani je tožilčevo spoznanje, kljub objektivno spremenjenim dejstvom in okoliščinam, omejeno na dejanje, ki je že predmet obtožbe in ki jo je sodišče pred njeno spremembo tudi obravnavalo.
procesna predpostavka - zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o ustavitvi postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - pomanjkanje pravnega interesa - obstoj pravnega interesa - pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva
Ker je bil predmetni kazenski postopek pred sodiščem pravnomočno ustavljen, vložnik velja za nedolžnega in zato nima pravnega interesa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča o vloženi zahtevi namreč svojega položaja ne more izboljšati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00090125
KZ-1 člen 7, 7/1, 12, 14, 14/3, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje nasilja v družini - aktivno personalitetno načelo - identiteta norme - pravica do obrambe - strokovni pomočnik - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama
Pri primerjavi kazenskopravnih norm dveh držav se primarno upošteva vrednostna primerjava; to pomeni, da primerjamo zlasti, ali kaznivo dejanje, ki ga pozna slovenski kazenskopravni sistem, vrednostno ustreza kateremu izmed kaznivih dejanj, ki ga pozna tuji pravni red. Za izpolnjenost identitete norme se torej ne zahteva dobesedno ujemanje domačega in tujega besedila posamezne določbe, temveč ustrezanje v tistih bistvenih zakonskih znakih, v katerih je mogoče z vrednostnega vidika prepoznati namen inkriminacije.
Pomoč strokovnjaka zagotavlja učinkovito izvrševanje obdolženčeve pravice do obrambe. Kadar gre za strokovno zapletena vprašanja, mora imeti obdolženec možnost, da s pomočjo strokovnega pomočnika za to področje podaja navedbe in izpodbija nasprotne dokaze. Obdolžencu mora biti omogočeno, da v takih primerih s pomočjo strokovnjaka po svoji izbiri izpodbija dokazno vrednost izvedenskega mnenja (a) z metodološkega vidika ali (b) z vsebinskega vidika ali (c) glede nepravilnosti izvida. Tej pravici obdolženca na drugi strani ustreza dolžnost sodišča, da navedbe obrambe preuči in se do njih, če so za obravnavano zadevo relevantne, tudi opredeli.
V obravnavani zadevi je pomembno, da je obramba s strokovnim mnenjem izpodbijala izključno metodo dela sodnega izvedenca kliničnega psihologa in pod vprašaj postavila v tej specializirani vedi psihologije, tj. klinični psihologiji, uveljavljene teste. Ker je obramba to poskušala storiti s strokovnjakom psihologom, Vrhovno sodišče sprejema razloge, da je takšen način izpodbijanja same metode dela - ki torej v ničemer ne seže v strokovne zaključke sodnega izvedenca kliničnega psihologa - neprimerno.
Navedbe vložnika predstavljajo novoto, saj izpostavlja (procesno) dejstvo, ki je nastalo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, kar je iz polja presoje Vrhovnega sodišča izključeno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089900
KZ-1 člen 92, 94. ZKP člen 420, 420/1. ZIKS-1 člen 8, 8/1, 18, 18/1, 28.
izvršitev kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - poziv na prestajanje kazni zapora - vročanje - pravila vročanja - uporaba procesnih pravil
Izpodbijani pravnomočni sklep po vsebini predstavlja odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku, zoper katero je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. V zahtevi zastavljeno vprašanje, katero procesno pravilo velja za vročanje poziva iz prvega odstavka 18. člena ZIKS-1, je vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.
Izvrševanje kazenskih sankcij je zakonodajalec uredil v posebnem zakonu – ZIKS-1, ki pri izdajanju odločb napotuje na uporabo drugega procesnega zakona – ZUP. Glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZIKS-1 ni razloga za drugačno postopanje sodišča pri vročitvi poziva na prestajanje zaporne kazni po prvem odstavku 18. člena ZIKS-1. Za vročanje poziva se uporabljajo procesna pravila, ki so uzakonjena v ZUP.
ZKme-1 člen 61f, 61f/1, 61f/2, 61f/3, 61f/3-11, 177a, 177a/1, 177a/2.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška v izreku - konkretizacija prekrška - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - stranke pogodbenega razmerja - znatna tržna moč - varstvo šibkejše stranke - načelo zakonitosti - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti - ustavitev postopka o prekršku
Pojem tržne moči je vezan na kvantitativen kriterij letnega prometa in posebej še na relativno razmerje do konkretnega pogodbenega partnerja v posameznem primeru, zaradi česar sta pojmovni zvezi "znatne tržne moči" in "še zlasti v razmerju do druge pogodbene stranke" vsebinsko določljivi (le) ob stiku s konkretnim življenjskim primerom. Dejanski stan kršitve določbe 177.a člena v zvezi z 11. točko tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 61.f člena ZKme-1 mora biti zato v opisu prekrška konkretiziran tudi z navedbo tržne moči druge pogodbene stranke, saj le takšen opis omogoča pravno vrednotenje očitanega neravnovesja tržne moči obeh pogodbenih strank oziroma izkoriščanje šibkejše stranke v pogodbenem odnosu ter s tem uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.
upravičenci za vložitev zahteve - oškodovanec kot tožilec - zavrženje zahteve
Med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni oškodovanca kot tožilca - ki je vložnik zahteve v obravnavanem primeru - zato nima pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.
kaznivo dejanje izsiljevanja - materialno izčrpanje - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost dokaznega sredstva
Ker je bil z ugotovljeno nekonsistentnostjo obrazložitve v pritožbi in v zahtevi za varstvo zakonitosti hkrati pretrgan niz v zatrjevanju bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitve pravice do obrambe iz drugega odstavka tega člena, ju Vrhovno sodišče, enako kot pred tem zatrjevano kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, po vsebini ni preizkusilo.
kaznivo dejanje umora - umor na grozovit način - umor na zahrbten način - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Za izpolnitev objektivnega vidika grozovitosti ni relevantna intenziteta poškodb, saj že sama številčnost poškodb pomeni izpolnitev zakonskega znaka grozovitosti. Kot grozovit način gre namreč šteti tudi sukcesivno zadajanje poškodb, ki vsaka zase ni smrtonosna, vendar skupaj postanejo življenjsko ogrožajoče.
Zaupanje oškodovanke obsojencu, ki kaže na zakonski znak zahrbtnosti, je opisano s tem ko je navedeno, da je obsojenec oškodovanko skrivoma počakal v parku, kar implicira, da jo je prepričal, da njega v parku ne bo.
Žrtvino zavedanje prisotnosti storilca ali okoliščina, da je dejanje storjeno v zasebnem prostoru, ni konstitutiven element za izpolnitev zakonskega znaka zahrbtnosti.
oddaja javnega naročila - trajajoč prekršek - dokončano dejanje
Konstrukcijo trajajočega prekrška po 2. točki prvega odstavka 111. člena ZJN-3 v smislu vzdrževanja protipravnega stanja je mogoče prepoznati v zaporednem oddajanju javnih naročil, ne pa v podpisovanju in potrjevanju računov, ki jih je izdal izvajalec na podlagi sklenjenega pravnega posla in ki sodijo izključno v fazo izvrševanja pogodbe. Drugačna razlaga, po kateri bi inkriminacija obravnavanega prekrška po 2. točki prvega odstavka 111. člena ZJN-3 zajemala tudi naknadno izpolnjevanje obveznosti po pogodbi, s katero je bilo javno naročilo oddano, nima podlage v zakonski določbi in presega zakonsko zarisano polje kaznivosti.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - sestava senata - zahteva za izločitev - presoja spoznavnega pomena dokaza za obsodilno sodbo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - novo sojenje - izvedenec - izvedenec klinične psihologije - verodostojnost izvedenskega mnenja - presoja izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - Rorschachov preizkus - strokovni pomočnik - pripombe na izvedensko mnenje - pravice obrambe
Kršitev po 2. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana le, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) gre za dokaz, na katerega se sodba po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati in ki bi moral biti po 83. členu ZKP izločen iz spisa; (ii) senat, ki odloča o obtožbi ali pravnem sredstvu, se je seznanil s takšnim dokazom; (iii) dokaz je v spoznavni vzročni zvezi z obsodilno sodbo. V obravnavani zadevi med vsebino zatrjevano nezakonitega dokaza in obsodilno sodbo ni nobene spoznavne vzročne zveze. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da so vsa pisanja nastala več let pred dejanji, ki so se očitala obsojencema, in že iz tega razloga za presojo očitka ne morejo imeti nobene spoznavne vrednosti, izpodbijana sodba pa se na vsebino teh dokazov, ki v sodbi niti ni povzeta, v nobenem pogledu ne opira.
V primeru, ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, mora sodišče odločiti o procesnih predlogih, ki jih stranke podajo v okviru tega sojenja, in svojo odločitev obrazložiti, ni pa se dolžno (ponovno) opredeljevati do dokaznih predlogov, ki so jih stranke podale v predhodnem sojenju.
Strokovni pomočnik stranke, ki dela po njenih navodilih in v njeno korist, nima statusa izvedenca in njegovo strokovno delo ni samostojno dokazno sredstvo. Namen strokovnega pomočnika je, da stranki pomaga pri tolmačenju izvedenskega mnenja ter preverjanju njegove logičnosti in metodološke pravilnosti, s čimer stranka lahko vpliva na dokazno gradivo. V posameznih primerih se za učinkovito izvrševanje pravic obrambe lahko pokaže kot nujno, da se stranki omogoči postavljanje vprašanj izvedencu s pomočjo strokovnega pomočnika ob samem zaslišanju izvedenca, po potrebi pa tudi neposredno soočenje izvedenca in strokovnjaka ter zaslišanje slednjega. V obravnavani zadevi je bilo strokovnemu pomočniku obrambe omogočeno, da bi se do pojasnil sodne izvedenke lahko opredelil in ji zastavljal nadaljnja vprašanja, vendar je le posplošeno ponovil svojo kritiko in izrecno izjavil, da vprašanj za sodno izvedenko nima, zato sta sodišči razumno presodili, da njegovo zaslišanje ne bi moglo prispevati k nadaljnji razjasnitvi zadeve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089682
ZKP člen 498, 498/1, 498/3. KZ-1 člen 73, 73/1, 308, 308/8.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema predmetov - odvzem predmetov - obvezen odvzem predmetov - odvzem vozila - načelo akuzatornosti - predlog državnega tožilca - druga sodna odločba - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava
Po določbi drugega odstavka 45. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme državni tožilec opravljati druga dejanja, ki so določena v zakonu, poleg tistih iz prvega odstavka istega člena. Državni tožilec lahko opravlja le tiste naloge, ki mu jih zakon nalaga. Tretji odstavek 498. člena ZKP državnemu tožilcu ne nalaga, da mora vložiti predlog zaradi česar sodišče lahko izda sklep po uradni dolžnosti.
Odvzem predmetov po tretjem odstavku 498. člena ZKP ni omejevalni ukrep, ampak gre za izrekanje varnostnega ukrepa odvzema predmetov, kadar takšna odločitev manjka v sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega. Ob odločanju o odvzemu predmetov po tretjem odstavku 498. člena ZKP je domneva nedolžnosti že pravnomočno ovržena. Obtožnemu načelu je bilo zadoščeno s tem, da je kazenski postopek tekel na predlog državnega tožilca.
Sodišče je o zakonskem znaku "spravi v zmoto" celovito in logično sklepalo zlasti na podlagi naslednjih ključnih okoliščin: (i) obsojenec je ob prvem obisku oškodovanca dne 28. 8. 2022 slednjemu - ob kazanju velike količine gotovine - zagotavljal, da lahko, v kolikor mu izroči določeno vsoto denarja, tudi sam kaj zasluži; (ii) ob prigovarjanju mu je oškodovanec izročil znesek v vrednosti 500,00 EUR, obsojenec pa mu je istočasno izročil gotovino v vrednosti 750,00 EUR, s čimer je ta zagotavljal in prikazoval donosnost "posla", s katerim se je ukvarjal; (iii) za tem dogodkom je obsojenec oškodovanca še večkrat klical iz različnih (neizsledljivih) telefonskih številk in ga zavajal, da gre za varen ter dobičkonosen posel in ga hkrati nagovarjal na nadaljnje "poslovanje". Že na tej točki je mogoče zaključiti, da opisana ravnanja problematiziran zakonski znak "spravi v zmoto" nedvoumno napolnjujejo, saj so bila usmerjena izključno v ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu glede dejstva, da bodo vložena sredstva "oplemenitena", s čimer je bil oškodovanec zapeljan.
ZKP člen 299, 299/2, 299/3, 343, 343/1, 343/2. URS člen 22, 25, 29, 29-3.
kaznivo dejanje goljufije - temeljna jamstva poštenega postopka - ustavno načelo domneve nedolžnosti - dokazni predlog - dolžnost odločitve o dokaznih predlogih strank - neizvedba dokaza brez zavrnitve z dokaznim sklepom - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - možnost stranke izjaviti se o dejstvih - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - delna razveljavitev sodbe - odklonilno ločeno mnenje
Ena od zahtev poštenega postopka v kazenskih zadevah je tudi kontradiktornost, kar pomeni, da imata tako tožilstvo kot obramba možnost izvedeti za dejstva in dokaze v spisu, kot tudi dejstva, izhajajoč iz spisovnega gradiva, ter se o njih izjaviti.
Sodišče prve stopnje strank v času vse do zaključka glavne obravnave ni seznanilo o neuspeli poizvedbi, nato pa v razlogih sodbe neprejem odgovora tolmačilo obsojencu v škodo, s čimer je obrambi odvzelo možnost izjaviti se glede navedene okoliščine. Z upoštevanjem te okoliščine pa je kršilo tudi domnevo nedolžnosti, saj je prejudiciralo izsledke poizvedbe.
kaznivo dejanje grožnje - izločitev sodnika sodišča druge stopnje - letni razpored dela sodnikov - seznanjenost s sestavo pritožbenega senata
Čeprav se je vložnik v nadaljevanju obrazložitve zahteve skliceval na objektivno nemožnost seznanitve s sestavo senata sodišča druge stopnje, je pri tem prezrl, da so sestave senatov pri vseh sodiščih predmet Letnega razporeda sodnikov. Ta je po prvem odstavku 18. člena Sodnega reda predhodno objavljen na sodni deski posameznega sodišča ter običajno še na njegovih spletnih straneh, kar vse zainteresirani stranki omogoča seznanitev s sestavo senatov z določenega pravnega področja ter eventualno vložitev zahteve za izločitev poimensko določenih sodnikov, ki bi v zadevi s tega področja utegnili soditi. Zahteva je lahko vložena skupaj s pravnim sredstvom ali posebej, vsekakor pa pred nameravanim procesnim dejanjem sodišča druge stopnje.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da odločanje o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora ne predstavlja zgolj administrativno procesnega oziroma tehničnega opravila, temveč gre za vsebinsko odločanje, ki vpliva na način uresničevanja številnih obsojenčevih ustavnih in konvencijskih pravic. Zato se mora sodišče pri odločanju o načinu izvrševanja zaporne kazni opreti na poglobljeno, analitično in celovito preverjanje in oceno okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi z njegovim dejanjem. Odločanje o nadomestitvi kazni zapora z alternativno sankcijo je mogoče primerjati z izrekom kazni, zato mora sodišče pri tem opravilu upoštevati načela in določbe, ki veljajo za izrekanje kazni. Tudi z izvršitvijo zaporne kazni na alternativen način se namreč uresničujeta tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacija storilca. Pri presoji o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora je tako treba upoštevati objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem ter subjektivne okoliščine na strani storilca, ki morajo v medsebojni povezavi, upoštevajoč namene kaznovanja, kazati na utemeljenost, smotrnost in primernost izvršitve zaporne kazni na alternativni način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089357
KZ-1 člen 173, 173/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 44, 44/1, 257, 258.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zloraba položaja - očim - predlog za postavitev novega izvedenca - nepristranskost izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Tretji odstavek 173. člena KZ-1 kaznuje v svojem bistvu ravnanje storilca, ki svojo vlogo, ki mu prinaša določeno avtoriteto in mu omogoča, da se žrtvi intimno približa, izkoristi (zlorabi) za izvrševanje spolnih dejanj. Za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, po utrjeni praksi Vrhovnega sodišča zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjene) družine.
Po merilih za presojo nepristranskosti, kot so se vzpostavila v judikaturi ESČP, zgolj določeno osebno vedenje o priči samo po sebi še ne vzbuja (objektivno upravičenega) dvoma v nepristranskost, temveč je za presojo relevantno, kakšna sta narava in obseg poznavanja konkretne zadeve.
Okoliščina, da je sodna izvedenka pred podajo izvedenskega mnenja v predmetni kazenski zadevi izdelala tudi izvedensko mnenje v nepravdni zadevi glede stikov med oškodovanko in njenim biološkim očetom, ni razlog, ki bi sam po sebi narekoval postavitev drugega sodnega izvedenca.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - prebivališče strank in prič - zavrnitev predloga
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katerim predsednica senata utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa, če je prevoz potreben v vsakem primeru, ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da katerikoli procesni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče. Edina razlika, ki bi se jo doseglo s prenosom pristojnosti je torej ta, da bi se za procesne udeležence izvedel krajši prevoz, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089662
KZ-1 člen 38, 38/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 340, 3401/1, 340/1-2, 371, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29, 29/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - vzročna zveza - pomoč - obarvani naklep - protipravna premoženjska korist - pravica do obrambe - zaslišanje razbremenilnih prič - zaslišanje obremenilne priče
Merila za razmejitev obravnavanja prič kot obremenilnih ali razbremenilnih je ESČP prvič vzpostavilo v zadevi Škoberne proti Sloveniji. Pri svoji presoji je upoštevalo predvsem, kako je bila oblikovana zahteva obrambe za zaslišanje prič; glavni kriterij razmejitve je naslednji: ali je obramba glede na navedbe v zahtevi (a) želela le preizkusiti prejšnje izjave prič ali pa (b) je bila zahteva za zaslišanje prič namenjena podpori navedbam obrambe proti kazenskim obtožbam.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - poseg v spolno nedotakljivost - znaki kaznivega dejanja
Spolna sla, ki običajno motivira storilce kaznivega dejanja po 173. členu KZ-1, je neodvisna od njihove spolne aktivnosti. Gre namreč za poželenje ali usmerjenost k spolnosti, ki pri spolno neaktivnem posamezniku nujno ne zamre in ga lahko zato, enako kot spolno aktivnega posameznika, vodi v storitev navedenega kaznivega dejanja.