Sodišče je o zakonskem znaku "spravi v zmoto" celovito in logično sklepalo zlasti na podlagi naslednjih ključnih okoliščin: (i) obsojenec je ob prvem obisku oškodovanca dne 28. 8. 2022 slednjemu - ob kazanju velike količine gotovine - zagotavljal, da lahko, v kolikor mu izroči določeno vsoto denarja, tudi sam kaj zasluži; (ii) ob prigovarjanju mu je oškodovanec izročil znesek v vrednosti 500,00 EUR, obsojenec pa mu je istočasno izročil gotovino v vrednosti 750,00 EUR, s čimer je ta zagotavljal in prikazoval donosnost "posla", s katerim se je ukvarjal; (iii) za tem dogodkom je obsojenec oškodovanca še večkrat klical iz različnih (neizsledljivih) telefonskih številk in ga zavajal, da gre za varen ter dobičkonosen posel in ga hkrati nagovarjal na nadaljnje "poslovanje". Že na tej točki je mogoče zaključiti, da opisana ravnanja problematiziran zakonski znak "spravi v zmoto" nedvoumno napolnjujejo, saj so bila usmerjena izključno v ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu glede dejstva, da bodo vložena sredstva "oplemenitena", s čimer je bil oškodovanec zapeljan.
kaznivo dejanje grožnje - izločitev sodnika sodišča druge stopnje - letni razpored dela sodnikov - seznanjenost s sestavo pritožbenega senata
Čeprav se je vložnik v nadaljevanju obrazložitve zahteve skliceval na objektivno nemožnost seznanitve s sestavo senata sodišča druge stopnje, je pri tem prezrl, da so sestave senatov pri vseh sodiščih predmet Letnega razporeda sodnikov. Ta je po prvem odstavku 18. člena Sodnega reda predhodno objavljen na sodni deski posameznega sodišča ter običajno še na njegovih spletnih straneh, kar vse zainteresirani stranki omogoča seznanitev s sestavo senatov z določenega pravnega področja ter eventualno vložitev zahteve za izločitev poimensko določenih sodnikov, ki bi v zadevi s tega področja utegnili soditi. Zahteva je lahko vložena skupaj s pravnim sredstvom ali posebej, vsekakor pa pred nameravanim procesnim dejanjem sodišča druge stopnje.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da odločanje o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora ne predstavlja zgolj administrativno procesnega oziroma tehničnega opravila, temveč gre za vsebinsko odločanje, ki vpliva na način uresničevanja številnih obsojenčevih ustavnih in konvencijskih pravic. Zato se mora sodišče pri odločanju o načinu izvrševanja zaporne kazni opreti na poglobljeno, analitično in celovito preverjanje in oceno okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi z njegovim dejanjem. Odločanje o nadomestitvi kazni zapora z alternativno sankcijo je mogoče primerjati z izrekom kazni, zato mora sodišče pri tem opravilu upoštevati načela in določbe, ki veljajo za izrekanje kazni. Tudi z izvršitvijo zaporne kazni na alternativen način se namreč uresničujeta tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacija storilca. Pri presoji o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora je tako treba upoštevati objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem ter subjektivne okoliščine na strani storilca, ki morajo v medsebojni povezavi, upoštevajoč namene kaznovanja, kazati na utemeljenost, smotrnost in primernost izvršitve zaporne kazni na alternativni način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089357
KZ-1 člen 173, 173/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 44, 44/1, 257, 258.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zloraba položaja - očim - predlog za postavitev novega izvedenca - nepristranskost izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Tretji odstavek 173. člena KZ-1 kaznuje v svojem bistvu ravnanje storilca, ki svojo vlogo, ki mu prinaša določeno avtoriteto in mu omogoča, da se žrtvi intimno približa, izkoristi (zlorabi) za izvrševanje spolnih dejanj. Za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, po utrjeni praksi Vrhovnega sodišča zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjene) družine.
Po merilih za presojo nepristranskosti, kot so se vzpostavila v judikaturi ESČP, zgolj določeno osebno vedenje o priči samo po sebi še ne vzbuja (objektivno upravičenega) dvoma v nepristranskost, temveč je za presojo relevantno, kakšna sta narava in obseg poznavanja konkretne zadeve.
Okoliščina, da je sodna izvedenka pred podajo izvedenskega mnenja v predmetni kazenski zadevi izdelala tudi izvedensko mnenje v nepravdni zadevi glede stikov med oškodovanko in njenim biološkim očetom, ni razlog, ki bi sam po sebi narekoval postavitev drugega sodnega izvedenca.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - prebivališče strank in prič - zavrnitev predloga
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katerim predsednica senata utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa, če je prevoz potreben v vsakem primeru, ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da katerikoli procesni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče. Edina razlika, ki bi se jo doseglo s prenosom pristojnosti je torej ta, da bi se za procesne udeležence izvedel krajši prevoz, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - poseg v spolno nedotakljivost - znaki kaznivega dejanja
Spolna sla, ki običajno motivira storilce kaznivega dejanja po 173. členu KZ-1, je neodvisna od njihove spolne aktivnosti. Gre namreč za poželenje ali usmerjenost k spolnosti, ki pri spolno neaktivnem posamezniku nujno ne zamre in ga lahko zato, enako kot spolno aktivnega posameznika, vodi v storitev navedenega kaznivega dejanja.
Nekaznovanost zaradi kaznivih dejanj ne predstavlja posebne olajševalne okoliščine, ki bi bila po kvaliteti takšne narave, da bi obtoženčevo dejanje delala posebej lahko. Gre namreč za običajno olajševalno okoliščino, ki se lahko upošteva v okviru splošnih pravil za odmero kazni (drugi odstavek 49. člena KZ-1), ne more pa nekaznovanost, ki se pričakuje od vsakogar, utemeljiti milejšega sankcioniranja pod zakonsko predpisano mejo.
Vsebina opisanega obsojenčevega ravnanja tako ni bila samo v tem, da je kot dejanski poslovodja poskrbel, da je gospodarska družba C. d. o. o. poslovala le preko poslovnega računa v Avstriji, ampak zlasti, da v vloženem obrazcu DDV-O za določeno obdobje, v nasprotju z 2. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV) ni prikazal obveznosti plačila DDV z naslova pridobitve rabljenih avtomobilov iz drugih držav članic EU, s čemer se je navedena gospodarska družba izognila plačilu DDV. Pomeni, da je obsojenec ravnal s storitvijo, ki ji je sledila (neprava) opustitev dolžnosti, kot eden od izvršitvenih načinov dajanja lažnih podatkov o prometu blaga iz prvega odstavka 249. člena KZ-1.
kaznivo dejanje tatvine - mala tatvina - privilegirana oblika - prilastitveni namen - majhna vrednost ukradene stvari
Privilegirana oblika kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 (t. i. mala tatvina) je podana, če sta izpolnjena dva pogoja: (i) da je vrednost ukradene stvari majhna (objektivni pogoj) in (ii) da si je storilec hotel prilastiti stvar takšne vrednosti (subjektivni pogoj). Oba pogoja izhajata jasno in določno že iz zakonske določbe, po kateri za storitev privilegirane oblike kaznivega dejanja torej ne zadošča že majhna vrednost odtujene stvari, temveč mora biti hkrati ugotovljeno, da je storilec zasledoval namen prilastitve stvari takšne vrednosti. Pri presoji, ali si je storilec hotel prilastiti stvar majhne vrednosti, pa so odločilne okoliščine vsakega posameznega primera, ki morajo takšno sklepanje utemeljevati.
URS člen 23, 23/1. KZ-1 člen 20, 20/1, 41. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6
opis kaznivega dejanja - hudodelska združba - pravica do nepristranskega sodišča - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - priznanje krivde - sojenje na glavni obravnavi
Izrekih predhodnih sodb vsebujejo natančen opis vloge obsojenega pri izvršitvi kaznivih dejanj, ki so se očitala preostalim soobtožencem, hkrati pa tudi obsojencu v naknadnem postopku. Primerjava opisov dejanj iz predhodnih sodb in naknadne sodbe pokaže, da je opis obsojenčevega delovanja v sodbah identičen. Njegova vloga pri izvršitvi očitanih kaznivih dejanj je bila določno in podrobno podana že v vseh predhodnih sodbah. Prav tako je točno razvidna razdelitev vlog v hudodelski združbi, katere vodja je ves čas njenega delovanja bil obsojenec, kot tudi neposredna povezava obsojenčevih dejanj s preostalimi soobtoženci, ki so vsi delali za obsojenca. Iz tako podrobno in celovito opisanega obsojenčevega ravnanja izhajajo vsi zakonski znaki očitanega mu kaznivega dejanja. Kar je v povednem glagolskem naklonu enako navedeno v prav vseh predhodnih sodbah in tudi v sodbi zoper obsojenca.
Takšen opis v predhodnih sodbah je pri obsojencu že na prvi pogled lahko vzbudil upravičen strah, da ima predsednik senata, ki je te sodbe sprejel, že ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja tudi v njegovi zadevi.
kaznivo dejanje mučenja živali - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - uporabljeno sredstvo - posledica - pokončanje psa - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - ugotovitvena sodba
Pri presoji, ali gre za mučenje živali ali za pogin živali brez povzročenega ji trpljenja, je treba upoštevati intenziteto storilčevega ravnanja, torej težo oziroma način usmrtitve (npr. vrsto in naravo uporabljenega sredstva ter vrsto in naravo prizadejanih posledic), kot tudi storilčev odnos do tovrstnega dejanja.
Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena zoper t. i. drugo odločbo, s katero je bil zavrnjen obsojenčev predlog za izdajo sklepa o ugotovitvi zastaranja izvršitve kazni desetih mesecev zapora, ne pa zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek in s katero je bila obsojencu izrečena kazen zapora, zaradi česar se predlog obsojenčevih zagovornikov za prekinitev izvršitve sodbe, podan v navedeni zahtevi za varstvo zakonitosti, zavrže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088925
KZ člen 29, 123.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - pasivno personalitetno načelo - sojenje v odsotnosti
Vložnikova razlaga dopolnilnega pogoja za uporabo Kazenskega zakonika po prvem odstavku 123. člena KZ ne ustreza njegovemu pravemu pomenu. Res je, da v zakonskem opisu navedeni glagol zalotiti napeljuje k odkritju, prijetju ipd. storilca pri kaznivem dejanju, vendar je takšna razlaga po pravilni presoji nižjih sodišč preozka. Že sodišče prve stopnje je po opravljeni analizi veljavne zakonske ureditve v času storjenega kaznivega dejanja, v 3. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe utemeljeno opozorilo na smisel navedenega pogoja, ki je v preprečitvi sojenja v storilčevi odsotnosti, pa je zato po umestni ugotovitvi sodišča druge stopnje v 7. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe dejansko vseeno, na kakšen način se je storilec fizično znašel na ozemlju Republike Slovenije.
ZVPNPP člen 5, 5/1, 4, 4/2,15, 15-1. ZVPot-1 člen 47, 47/1, 49, 49/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 5, 5/1, 6, 6/2.
nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - opis dejanja - odstop od sodne prakse
Prekršek zaradi uporabe zavajajoče poslovne prakse z zavajajočim ravnanjem po 1. alineji 15. člena ZVPNPP mora vsebovati konkretizacijo znakov iz določbe prvega odstavka 5. člena ZVPNPP (sedaj 49. člena ZVPot-1), medtem ko kumulativna opredelitev pogojev iz generalne klavzule po drugem odstavku 4. člena ZVPNPP (sedaj 47. člena ZVPot-1) v opisu dejanja ni potrebna.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - vodenje gospodarske dejavnosti - dejanski poslovodja - zakonski znaki - načelo zakonitosti - razlaga pravne norme - določnost
Z besedilom "pri vodenju (ali nadzorstvu) gospodarske dejavnosti" je zakonodajalec na abstraktni ravni opredelil zakonski znak kaznivega dejanja in z zahtevo po lastnosti vodstvenega (ali nadzorstvenega) položaja zarisal polje kaznivosti. Čeprav zakonsko ni izrecno definirano, koga lahko zajema pojem vodenja, pa to samo zase še ne pomeni kršitve načela zakonitosti. Zakon je v tem delu pomensko odprt in ga je sodišče v obravnavanem primeru napolnilo z razlago, da lahko pod obravnavani zakonski znak subsumiramo tudi dejanskega poslovodjo gospodarske družbe - torej osebo, ki vodi gospodarsko družbo, čeprav v njej nima formalnega položaja. Takšna razlaga je ustavnoskladna; sledi večinski in ustaljeni sodni praksi, je skladna z bistvom in okvirom kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1/08 in predvidljiva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088927
KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 423, 423/4.
odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe - prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe - kaznivo dejanje zloraba položaja ali pravic - izvršitveno dejanje - opis kaznivega dejanja
Čeprav predlog za odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe po četrtem odstavku 423. člena ZKP po sebi ni izključen ali prepovedan, Vrhovno sodišče o takšnem predlogu ne odloča. Izjema so primeri iz šestega odstavka 421. člena ZKP, ko je obsojencu v pravnomočni sodni odločbi izrečena kazen zapora in ko se nahaja na prostosti oz. ko mu je prostost že odvzeta zaradi njenega prestajanja. Sicer je treba predlog razumeti kot pobudo pred preizkusom, ki ga Vrhovno sodišče opravi po uradni dolžnosti.
Različno kot pri preostalih dveh izvršitvenih oblikah iz prvega odstavka 244. člena KZ, ko storilec prekorači določene pravice ali ne ravna po določenih dolžnostih, storilec pri izrabitvi položaja ravna znotraj danih pooblastil, vendar v nasprotju z njihovim namenom oziroma interesi gospodarske družbe ali druge pravne osebe, za katere mora sicer po položaju skrbeti. Z vidika protipravnosti opis storilčevih pooblastil ali upravičenj v izreku sodbe tako ni smiseln, opis storilčevih ravnanj, ki nasprotujejo namenom danih pooblastil ali upravičenj oz., ki nasprotujejo interesom gospodarske družbe ali drug pravne osebe pa je nujen.
oprostilna sodba - oprostilna kazenska sodba - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - postopek - sklep zunajobravnavnega senata - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazanost - vsebinska presoja
Vložnik izpostavlja vprašanje, ali se je zunajobravnavni senat, ki na podlagi določbe 498.a člena ZKP odloča o odvzemu denarja ali premoženja nezakonitega izvora, dolžan ukvarjati z vsebinsko presojo dokazanosti tistih zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja, ki kažejo na to, da denar ali premoženje izvira iz kaznivih dejanj, če že na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnici ugotovi, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Neutemeljeno je stališče vložnika zahteve, da sodišče v tem postopku ni vezano na opis kaznivega dejanja, vsebovan v zahtevi za preiskavo oziroma v obtožnici, ki izhaja iz postopka, ki je že pravnomočno končan s sodbo, ki ni bila obsodilna. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da je postopek odvzema denarja ali premoženja nezakonitega izvora mogoče voditi in tudi končati z odvzemom denarja ali premoženja tudi v primeru, ko osebi, zoper katero se vodi takšen postopek, sploh ni bilo nikdar očitano eno izmed kaznivih dejanj, ki so kataloško navedena v določbi prvega odstavka 498.a člena ZKP.
Takšni, sicer nedvoumni razlagi določbe 498.a člena ZKP pritrjuje tudi procesni položaj, ki mora biti zagotovljen osebi, zoper katero se vodi postopek odvzema denarja ali premoženja nezakonitega izvora. V pravni dogmatiki je nesporno, da utegnejo biti v tem postopku sporna številna dejanska in tudi pravna vprašanja, zato morajo imeti udeleženci možnost, da se z njimi soočijo, predstavijo sodišču svoje argumente in mu omogočijo, da odloči po tem, ko se na kontradiktornem naroku seznani z njihovimi stališči in argumenti. Osebi zoper katero se vodi postopek mora biti tako zagotovljeno, da se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da nevede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. Kot je v obravnavanem primeru utemeljeno presodilo že pritožbeno sodišče, je temeljni pogoj, da lahko oseba zoper katero se vodi postopek po 498.a členu ZKP pripravi svojo obrambo, da pred tem natančno ve, katero kaznivo dejanje se ji (četudi ne več v kazenskem, temveč v postopku sui generis, ki je urejen v kazenskem postopniku) sploh očita. Povedano preprosteje: oseba, zoper katero se vodi postopek odvzema denarja ali premoženja nezakonitega izvora, ne more ustrezno zastaviti svoje obrambe, če ne ve kaj kaj je materialna podlaga temu postopku.
KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/2, 54, 54/1-2, 98, 98/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - blanketna določba
Po ustaljeni sodni praksi je kazenska odgovornost na ravni vzročne zveze izključena le, če je posledica nepredvidljiva ali če storilec nima možnosti, da bi preprečil prepovedano posledico, tudi če bi ravnal skladno s predpisi.1 V primeru (takšen je tudi obravnavani), ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipredpisnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice. Z vidika obsojenčevih ravnanj je tako odločilna presoja, ali je kljub oškodovančevemu ravnanju obsojenec imel objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira njegovo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja ter tako prepreči prometno nesrečo.
URS člen 29, 34, 35, 56. ZKP člen 219a, 248, 249, 371, 371/1, 371/1-8, 427.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pričakovanje zasebnosti - kolizija ustavnih pravic - osebni podatki - privolitev oškodovanke - obdelava osebnih podatkov - dokazovanje z izvedencem - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Za presojo zakonitosti posega v obsojenčevo zasebnost je odločilno, da je oškodovanka posnetke nje in njene sestre policiji izročila zaradi kazenskopravnega varstva njunih osebnostnih pravic. Zato sta sodišči pravilno pristopili k soočenju obsojenčevega pričakovanja zasebnosti s pravicami obeh oškodovank ter za reševanje kolizije med prizadetimi ustavnimi pravicami uporabili metodo tehtanja med njimi. Ob nastanku, najdbi in uporabi posnetkov v kazenskem postopku je obstajal trk nasprotujočih si ustavno zavarovanih interesov posameznika v razmerju med posamezniki, kar terja njihovo uravnoteženje. Z izročitvijo teh posnetkov z osebnimi podatki policiji je izkazana tudi privolitev v obdelavo. Ni šlo za enostransko oblastno ravnanje državnih organov v smislu 219.a člena ZKP, temveč za prostovoljno ravnanje oškodovanke proti obsojencu.
Vrhovno sodišče presoja v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve kazenskega materialnega in procesnega zakona na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, vendar pa ima v določbi 427. člena ZKP tudi pooblastilo, da po uradni dolžnosti preizkuša resničnost posameznih odločilnih dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi. Nastal je precejšen dvom o resničnosti tega, da oškodovanka ni sposobna biti priča, saj je ugotovitev o tem v izpodbijani sodbi povsem izostala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088798
KZ-1 člen 227, 227/1. ZKP člen 15, 39, 39/1, 39/1-6, 42, 42/5, 44, 44/1, 44/2, 307, 307/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - predlog za prenos krajevne pristojnosti - zahteva za izločitev sodnika - sojenje v nenavzočnosti - zloraba procesnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev premoženjske škode
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov niso namenjeni predlogi za izločitev sodnika oziroma predlogi za prenos krajevne pristojnosti, temveč (iz)redna pravna sredstva zoper sodne odločbe.
V ravnanju obrambe je pri izvrševanju pravice do navzočnosti na narokih prepoznati zlorabo te pravice z namenom preprečiti tek kazenskega postopka, saj kljub zagovornikovem vsakokratnem zatrjevanju obsojenčevih zdravstvenih razlogov za izostanek, ne obsojenec ne njegov zagovornik nista predložila ustreznih dokazil, ki bi omogočala presojo obsojenčeve nezmožnosti za sojenje, čeprav jima je bilo večkrat pojasnjeno, da sama navedba razloga izostanka za opravičilo ne zadošča; da mora predložiti potrdilo zdravnika, da oseba ni sposobna za sojenje oziroma za sodelovanje na glavni obravnavi; ter da je obsojenec v drugi kazenski zadevi v postopku odločanja o prošnji za odlog nastopa prestajanja kazni zapora zatrjeval, da mora opravljati delo, ki ga je začel, ker bi sicer nastala občutnejša škoda, ter da pretežno skrbi za svoje otroke, ki jih vsakodnevno vozi v šolo in na obšolske dejavnosti, ker je soproga v službi in ne more.
Škoda, ki je nastala posameznemu upniku ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, niti to ni škoda, ki jo je storilec povzročil vsem upnikom skupno, temveč je to škoda, ki je enaka vrednosti, za katero je storilec neutemeljeno poplačal nekatere od upnikov oziroma jim je zagotovil (drugačen) ugodnejši položaj.