izvršilni postopek - izvršitev inšpekcijske odločbe - sklep o izvršbi - neskladje med izvršilnim naslovom in sklepom o izvršbi
Na pravilnost sklepa o izvršbi ne vpliva okoliščina, da se s sklepom o izvršbi tožeči stranki nalaga manj, kot je določeno v izvršilnem naslovu. Navedeno je stranki v korist in ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi.
Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 26, 27. ZMZ člen 78, 78/3.
mednarodna zaščita - pravice prosilca za mednarodno zaščito - finančna pomoč v primeru nastanitve na zasebnem naslovu - odločba Ustavnega sodišča
Glede na odločbo Ustavnega sodišča, da tretji odstavek 78. člena Zakona o mednarodni zaščiti ni bil v neskladju z Ustavo, je sodišče (tudi) v obravnavani sporni zadevi presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - pravica do odškodnine od tuje države
Upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po tujih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
ZUP člen 82, 214. Uredba o postopku, merilih in načinu dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 4. Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012-2014 točka 12, 18.2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga - ocenjevanje vlog - sestava komisije
Zatrjevanih bistvenih kršitev procesnega zakona sodišče ni našlo. Trditev tožeče stranke, da tudi na dodatno zahtevo ni bila seznanjena s sestavo komisije, je neskladna s podatki upravnih spisov. Ti izkazujejo, da je bila tožeča stranka s sestavo komisije seznanjena pred vložitvijo tožbe, razlogov za izločitev predsednika oziroma posameznih članov komisije pa ne navaja. Ocenjevalna tabela kot priloga in sestavni del izpodbijanega sklepa je v celoti skladna z merili, določenimi v Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. V njej so vsebinsko navedena posamezna merila ocenjevanja, možno maksimalno število točk in število točk, s katerimi je bila po posameznem merilu ocenjena vloga tožeče stranke. Njeno stališče, da je komisija merila in pogoje za ocenjevanje vlog izdelala sama, tako ne drži.
DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Na podlagi objektivnih okoliščin sodišče zaključuje, da bi se tožnik, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri poslih, ki so povezani z zlorabo sistema DDV. Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev, ki iz naslova takega poslovanja uveljavljajo pravico do odbitka DDV. Le z razumnim ravnanjem (v smislu dobrega gospodarja) lahko davčni zavezanci zagotavljajo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije. Tako ravnanje je tudi nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - obvezna obramba - zagovornik po uradni dolžnosti
BPP je v kazenskih postopkih posebej urejena v ZKP, in sicer v prvem odstavku 97. člena, je zato uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena. Tožniku, ki je zaprosil za BPP v obliki zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je po določbah ZKP obramba obvezna, tako kot v obravnavanem primeru in ker se bi tožniku v primeru, če si zagovornika ne bi izbral sam, ta postavil po uradni dolžnosti, po mnenju sodišča ne more biti v istem postopku za isto obliko pravne pomoči odobrena BPP tudi po ZBPP, in to ne glede na to ali mu je bila BPP po posebnem zakonu že odobrena ali pa bi mu lahko bila odobrena.
ZKGZ člen 9, 9/1, 23, 23/1, 23/2. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 3.
Sodišče, ob upoštevanju določb 23. člena ZKGZ v zvezi s prvim odstavkom 9. člena ZKGZ in Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 ter ob tem, da je katastrski dohodek tožnika za obravnavano obdobje znašal 114,14 EUR, ugotavlja, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita, posledično pa tudi ni utemeljen toženi očitek, da sta upravna organa v predmetnem postopku zagrešila kršitev 33. člena Ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) ter 67. člena Ustave RS (lastnina).
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - povratnica
Če ni sporno, da sta tako upravni organ kot prodajalka sprejem ponudbe prejela pred potekom zakonskega roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico.
Oblika, ki jo za sprejem ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča določa zakon, je predpisana zlasti zaradi varstva sprejemnika ponudbe in ne kot pogoj za veljavnost izjave o sprejemu ponudbe.
ZVOz člen 15. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 22.
izvajanje zdravstvenih pregledov za voznike - izvajalec zdravstvene dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge za priglasitev izvajanja zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznike motornih vozil iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev iz 12. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Tožnici je bila za opravljanje predmetne dejavnosti izdana odločba 10. 2. 1998. Slednja je bila izdana na podlagi takrat veljavnega pravilnika, ki je določal, da predmetno dejavnost lahko opravljajo tudi zdravniki, specialisti splošne medicine, to specializacijo pa ima tožnica. Pravilnik iz leta 2011 pa določa drugačne pogoje. Glede na to, da se 20. člen pravilnika sklicuje na izvajalce zdravstvene dejavnosti iz 12. člena Pravilnika, torej tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena pravilnika, ob ugotovitvi, da tožnica teh pogojev ne izpolnjuje, je izpodbijana odločba zakonita.
DDV - popravek obračunanega DDV - pravica do popravka izstopnega DDV - pogodba o finančnem lizingu
V konkretnem primeru odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki se nanašajo na samo (ne)verodostojnost bremepisa, od tega pa je odvisno nadaljnje postopanje davčnega organa glede pravice do popravka izstopnega DDV tožnika.
Uredba komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep kmetijske mehanizacije - zahtevek za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Zgolj trditev, da je tožnik za neresnične podatke vedel, ker je bil zaračunan nov vitel, izdelan v letu 2010, na traktor pa je bil zmontiran vitel z datumom izdelave 1. 3. 2008 in ker stroški po internem računu prodajalca št. 473/2010 dejansko niso nastali, čeprav so bili vključeni v račun, ne zadošča za utemeljitev namernosti iz drugega odstavka 31. člena Uredbe Komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006. Za vedenje tožnika ne zadošča tudi dejstvo, da so bili podatki neresnični. Iz že izvedenih dokazov, pridobljenih v ugotovitvenem postopku (ali pa z dopolnitvijo ugotovitvenega postopka), bi moral organ navesti dejstva (in dokaze), ki ga prepričujejo v to, da je tožnik vedel za neresnične podatke, kajti zgolj njegovo vedenje lahko utemeljuje namerno vložitev napačne prijave, zato ostaja nezadostna obrazložitev v tem pogledu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Nepravilno tožnik meni, da je bilo bistvo dodeljene BPP v tem, da se zadeva vsebinsko obravnava, saj je popolnost obtožnega predloga pogoj za nadaljevanje postopka. Storitev tožnika, za katero je bil ta kot odvetnik določen za izvajanje pravne pomoči, se je zaključila s prejemom prvostopnega sklepa dne 29. 8. 2012. Od tega datuma je pričel teči rok za vrnitev napotnice. Vsi ostali razlogi, ki jih tožnik navaja, ločitev postopka v procesnem in vsebinskem smislu, niso relevantni.
ZBPP člen 28, 28/1, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - mediacijski postopek
Postopek mediacije ni del sodnega postopka. Če ne gre za sodni postopek, pa tožnica stroškov iz mediacije ne more zahtevati v okviru stroškov, do povračila katerih je upravičena iz izvajanja pravne pomoči, odobrene za sodni postopek. Tega ne more spremeniti dejstvo, da odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči povzemajo v četrtem odstavku 28. člena ZBPP predpisano dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč, da soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati. Neizpolnitev te dolžnosti je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oziroma za vrnitev prejete pravne pomoči, ne pomeni pa, da je bila dodeljena pravna pomoč za mediacijo. Za to je treba izrecno zaprositi in taka pravna pomoč mora biti tudi izrecno odobrena. Organ za BPP pa prosilca ni dolžan opozarjati, dodelitev kakšne pravne pomoči lahko zahteva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Med strankama postopka ni sporna vrednost celotne predmetne nepremičnine. Vendar pa je tožena stranka napačno upoštevala razliko med neto tlorisno površino stavbe in površino primerno velikega stanovanja. Tožnica je lastnica stavbe, v kateri prebiva le do 11/24, stavba pa ima 148,50 m2 neto tlorisne površine, delež tožnice tako znaša 68,06 m2, kar pa ne presega površinskega cenzusa primernega stanovanja, ki za dvočlansko družino znaša 90,00 m2.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - nepovratna in kreditna sredstva
Po določbi 175.a člena SZ-1B gredo pravice le prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice oziroma prejšnjim imetnikom pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju.
Stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju se ni prenašala, kar pomeni, da tožnica, kot žena prejšnjega imetnika pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju, po njegovi smrti ni pridobila te pravice.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Samo dejstvo, da je bil za ustanovitev in delovanje tožnika sprejet zakon, namreč ne pomeni, da je zato njegov obstoj splošno znan, kakor tudi ne, da je njegova znamka ugledna oziroma sloveča, kakor tudi ne, da bi moral organ dejstvo ustanovitve z zakonom upoštevati po uradni dolžnosti, saj je ugovorni postopek po ZIL-1 postopek, ki teče odvisno od volje strank oziroma njihovih zatrjevanj v vlogah.
ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 63, 67, 81, 82. ZDDPO-2 člen 12.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - opis storitev na računu - nepopolni računi
Nepopolni računi so že sami zase zadosten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, kar je skladno tudi s prakso SEU. Ker v obravnavani zadevi glede odbitka vstopnega DDV niso izpolnjeni niti formalni pogoji za priznanje te pravice, saj sporni računi ne vsebuje obveznih relevantnih podatkov glede identifikacije vrste in obsega opravljenih storitev, zato niti ni potrebno ugotavljanje ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji po nacionalnem pravu za priznavanje pravice do odbitka. Če niso izpolnjeni niti formalni pogoji glede računov, se do drugih okoliščin glede pravice do odbitka, kot izhaja iz tudi iz sodne prakse SEU, niti ni potrebno opredeljevati.
Glede davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007 je ugotovljeno knjiženje stroškov v poslovne knjige na podlagi nepopolnega računa in brez dodatne izvirne dokumentacije, ki bi izkazovala resničnost nastanka poslovnega dogodka, kar je v nasprotju s SRS 21 ter gre za davčno nepriznani odhodek v smislu tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2.
Predmet razlastitve je v izreku izpodbijane odločbe nedoločen. Ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 bi namreč prvostopenjski organ moral v izreku odločbe ugotoviti, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela parc. št. 1024/1 v izmeri 970 m2 in odločiti o uvedbi postopka razlastitve (le) glede tega dela nepremičnine. Ugotovitev take kršitve pa narekuje odpravo odločbe na podlagi 4. točke 64. člena ZUS-1 ter vrnitve zadeve organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - pravica do odškodnine od tuje države - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ne vzdrži stališče, da je odločujoče, da sin prejšnje lastnice podržavljenega premoženja in njena vnukinja nista denacionalizacijska upravičenca po ZDen, temveč je pomembno, ali bi, če je obravnavani primer mogoče subsumirati pod Pogodbo med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj iz socialnega področja, kot njena dediča lahko uveljavljala odškodnino za njej podržavljeno premoženje. Prvostopenjski organ v smislu povedanega dejanskega stanja ni ugotavljal oziroma se ni opredeljeval do dejstev, ki bi lahko bila za odločitev pomembna, v posledici česar sodišče tudi ne more preizkusiti pravilne uporabe materialnega prava, določbe drugega odstavka 10. člena ZDen.
ZZDej člen 87d. ZJN-2 člen 80, 80/2. ZUP člen 135, 222. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravstvena dejavnost - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - ustavitev postopka - upravni spor - pravni interes
Pri izpodbijanem sklepu gre po vsebini za ustavitev postopka, kar sicer pomeni odločitev procesne narave, vendar je po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 v takem primeru upravni spor dopusten, zato je sodišče tožbo presojalo vsebinsko.
V obravnavanem primeru, ko je tožena stranka skladno z določbo 87.d člena ZZDej odločila o pobudi tožeče stranke na način, da je pobudo sprejela, gre za postopek, uveden po uradni dolžnosti, ne pa na zahtevo tožeče stranke. Posledično je tožena stranka ravnala pravilno, ko je nato na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP postopek ustavila. Pri sklepu o ustavitvi postopka v zadevi, začeti po uradni dolžnosti, gre namreč za formalni način zaključka upravnega postopka. Sodišče pripominja, da je v 87.d členu ZZDej določeno, da se izbira opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu. V ZJN-2 pa je v drugem odstavku 80. člena določeno, da lahko naročnik kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Čim je tako, ni razloga, da tudi v obravnavanem primeru minister ne bi smel ustaviti začetega postopka za podelitev javnega pooblastila.