DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Glede izpolnjevanja 4. pogoja (tožnikovega subjektivnega elementa) se davčni organ v izpodbijani odločbi ni izrekel. Iz odločbe izhaja, da davčni organ sumi, da naj bi tožnik storitve, zaračunane s spornim računom, opravil sam. Vendar pa iz obrazložitve ne izhaja, da bi bilo navedeno v postopku tudi nesporno ugotovljeno. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi bile v postopku ugotovljene objektivne okoliščine, ki bi omogočale zaključek, da je tožnik vedel, oziroma moral vedeti, da je sodeloval pri goljufivih transakcijah.
ZVOz člen 15. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 22.
izvajanje zdravstvenih pregledov za voznike - izvajalec zdravstvene dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge za priglasitev izvajanja zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznike motornih vozil iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev iz 12. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Tožnici je bila za opravljanje predmetne dejavnosti izdana odločba 10. 2. 1998. Slednja je bila izdana na podlagi takrat veljavnega pravilnika, ki je določal, da predmetno dejavnost lahko opravljajo tudi zdravniki, specialisti splošne medicine, to specializacijo pa ima tožnica. Pravilnik iz leta 2011 pa določa drugačne pogoje. Glede na to, da se 20. člen pravilnika sklicuje na izvajalce zdravstvene dejavnosti iz 12. člena Pravilnika, torej tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena pravilnika, ob ugotovitvi, da tožnica teh pogojev ne izpolnjuje, je izpodbijana odločba zakonita.
Uredba komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep kmetijske mehanizacije - zahtevek za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Zgolj trditev, da je tožnik za neresnične podatke vedel, ker je bil zaračunan nov vitel, izdelan v letu 2010, na traktor pa je bil zmontiran vitel z datumom izdelave 1. 3. 2008 in ker stroški po internem računu prodajalca št. 473/2010 dejansko niso nastali, čeprav so bili vključeni v račun, ne zadošča za utemeljitev namernosti iz drugega odstavka 31. člena Uredbe Komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006. Za vedenje tožnika ne zadošča tudi dejstvo, da so bili podatki neresnični. Iz že izvedenih dokazov, pridobljenih v ugotovitvenem postopku (ali pa z dopolnitvijo ugotovitvenega postopka), bi moral organ navesti dejstva (in dokaze), ki ga prepričujejo v to, da je tožnik vedel za neresnične podatke, kajti zgolj njegovo vedenje lahko utemeljuje namerno vložitev napačne prijave, zato ostaja nezadostna obrazložitev v tem pogledu.
ZDavP-2 člen 31, 141, 141/1. ZGD-1 člen 54. SRS standard 22.13, 22.19.
davčni inšpekcijski nadzor - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - vodenje poslovnih knjig - dvig gotovine s transakcijskega računa - sklepni razgovor
Davčni organ je tožniku utemeljeno izdal odločbo na podlagi prvega odstavka 141. člena ZDavP-2, saj je ugotovil nepravilnosti pri vodenju tožnikovih poslovnih knjig. Prvi vpis poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v decembru 2009, v poslovne knjige je bil opravljen šele 15. 3. 2010, to je po uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora, kar izkazuje, da tožnik poslovnih knjig (do tedaj) ni vodil in je s tem ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena ZDavP-2. Obveznost vodenja poslovnih knjig za družbe in podjetnike izhaja tudi iz 54. člena ZGD-1. Upoštevaje SRS 22.13 si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter morajo biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Tožnik je ravnal tudi v nasprotju s SRS 22.13, ko je evidentiral pogodbo o prodaji, ki jo je sklenila druga pravna oseba.
Glede dviga gotovine s transakcijskega računa iz poslovnih knjig tožnika ni razvidno, komu in kdaj je bil denar izročen, saj se med predloženo dokumentacijo ne nahajajo blagajniški prejemki in izdatki. Konte glavne knjige praviloma dopolnjujejo druge (pomožne) poslovne knjige, kamor se uvršča tudi blagajniška knjiga (SRS 22.19). Ker tožnik ni predložil blagajniške knjige, glede na podatke konta kartic glavne knjige pa tudi ni evidentiran priliv gotovine v blagajno v navedenem znesku, niti ni izkazan odliv oziroma izplačilo iz blagajne, je pravilna ugotovitev, da tožnik ni zagotavljal podatkov, ki jih sicer zagotavlja blagajniška knjiga. Navedene nepravilnosti ne izjava komitenta more sanirati.
Opustitev sklepnega razgovora sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, če ni izkazano, da gre za kršitev, ki je ali bi lahko vplivala na odločitev.
ZBPP člen 28, 28/1, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - mediacijski postopek
Postopek mediacije ni del sodnega postopka. Če ne gre za sodni postopek, pa tožnica stroškov iz mediacije ne more zahtevati v okviru stroškov, do povračila katerih je upravičena iz izvajanja pravne pomoči, odobrene za sodni postopek. Tega ne more spremeniti dejstvo, da odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči povzemajo v četrtem odstavku 28. člena ZBPP predpisano dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč, da soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati. Neizpolnitev te dolžnosti je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oziroma za vrnitev prejete pravne pomoči, ne pomeni pa, da je bila dodeljena pravna pomoč za mediacijo. Za to je treba izrecno zaprositi in taka pravna pomoč mora biti tudi izrecno odobrena. Organ za BPP pa prosilca ni dolžan opozarjati, dodelitev kakšne pravne pomoči lahko zahteva.
Predmet razlastitve je v izreku izpodbijane odločbe nedoločen. Ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 bi namreč prvostopenjski organ moral v izreku odločbe ugotoviti, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela parc. št. 1024/1 v izmeri 970 m2 in odločiti o uvedbi postopka razlastitve (le) glede tega dela nepremičnine. Ugotovitev take kršitve pa narekuje odpravo odločbe na podlagi 4. točke 64. člena ZUS-1 ter vrnitve zadeve organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - novogradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijsko zemljišče - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
V primeru nadomestne gradnje bi bila pravno pomembna lega in velikost predhodnega objekta. V primeru novogradnje, za kar gre v obravnavani zadevi, pa je pravno pomembna le umestitev obravnavane gradnje glede na območja urejanja, kot so opredeljena s prostorskim aktom.
V obrazložitvi prvostopenjske odločbe je toženka povsem določno navedla svoje stališče, da je za presojo izpolnjevanja pogojev za status kmeta po ZKZ treba upoštevati 24. člen tega zakona. Najkasneje tedaj je bil tožnik torej seznanjen ne le s tem, kaj bi moral dokazati (status kmeta po ZKZ), temveč tudi s tem, katero pravno podlago toženka pri tem šteje za relevantno ter prek tega tudi s tem, katera pravno relevantna dejstva mora dokazati.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - enostopenjski upravni postopek - zavrženje tožbe
Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena vloga zavrnjena, če organ prve stopnje odločbe, zoper katero ni pritožbe, ne izda v predpisanem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. V obravnavanem primeru procesne predpostavke, ki jih določa zakon, ob vložiti tožbe niso bile izpolnjene, saj zatrjevanega molka organa že ob vložitvi tožbe ni bilo. Odločba o tožnikovi vlogi je bila namreč izdana in tožniku vročena pred vložitvijo tožbe. Sodišče je zato tožbo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2011 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Tožnik je v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o. vložil carinsko deklaracijo za deklarirano blago – rabljeno osebno vozilo. Po odobritvi prepustitve blaga pa je pri carinskem uradu vložil zahtevo za naknadno izdajo dokazila o poreklu blaga. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel pooblastilo, da je v konkretni zadevi od tožnika zahteval dodatne listine. Dolgoročna izjava dobavitelja, ki jo je priložil tožnik k vlogi za izdajo predmetnega potrdila ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu z opombami, navedenimi v Prilogi II Uredbe 1207/2001. Prvostopenjski organ je zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Priložena izjava ni ustrezna, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Prav tako iz omenjene izjave izhaja, da velja za novo vozilo v času dobave. Zato je pravilen zaključek, da predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila Skupnosti o poreklu blaga.
izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Ker je bilo gradbeno dovoljenje tožniku pravilno vročeno, tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da teče rok za vložitev predloga za obnovo postopka od dneva, ko je izvedel za izdajo odločbe, s katero je bilo prvotno izdano gradbeno dovoljenje spremenjeno.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - vabilo na delavnico - pouk o posledicah neupravičenega izostanka
Tožnica ni ravnala v skladu s predpisanimi obveznostmi, zato je nastopil razlog iz 9. točke prvega odstavka 129. člena ZUTD. Iz slednjega izhaja, da Zavod za zaposlovanje preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve.
DDV - odbitek DDV - nakup nepremičnin - dobava oproščena plačila DDV - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
V predmetni zadevi gre za nakup nepremičnin, torej za dobave, ki so sicer oproščene plačila DDV (44. člen ZDDV-1), pri čemer pa se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena ZDDV-1, dogovori z najemnikom, leasingodajalcem oz. kupcem nepremičnine, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi sicer morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV. Navedena izjava mora biti podana davčnemu uradu še pred opravljeno dobavo. Kupec in prodajalec predmetnih nepremičnin sta davčnemu organu podala izjavo, na podlagi katere je bil na računih zaračunan 20 % DDV od nepremičnin. Vendar pa mora davčni zavezanec, ki uveljavlja davčne ugodnosti po navedeni določbi, izkazati vse zakonske pogoje. Tako mora izkazati tudi, da bo kupljene nepremičnine uporabljal za namene transakcij, ki so obdavčene z DDV.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - subvencija za bivanje
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji ter se lahko izjemoma dodeli tudi študentu, ki mu je bil podaljšan status, vendar za največ eno leto.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - obnova postopka - procesne predpostavke za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. Zaradi pravne varnosti je sam postopek uporabe tega izrednega pravnega sredstva dovoljen le ob posebnih, vnaprej z zakonom določenih pogojih. Tako ZUP izrecno določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo upravnega postopka, ko prejme takšen predlog, najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je organ druge stopnje ugotovil, da organ prve stopnje pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove ni napravil predhodnega preizkusa predpostavk za vložitev predloga za obnovo, zato je navedeno storil organ druge stopnje. Pri tem je ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, kar je utemeljil z ustaljeno upravno-sodno prakso in jo na podlagi ugotovljenega predlog tožeče stranke za obnovo postopka pravilno zavrgel.
Uredba Seta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga - EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga je prvostopenjski organ od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Dostavljena izjava proizvajalca ne zagotavlja vseh podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU in ni izdana v skladu z določili člena 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drugi trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati. Ker tožnik ni predložil listin, s katerimi bi dokazal, da ima predmetno vozilo, ki je rabljeno in večkrat preprodano, status skupnostnega blaga, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da tožnikov zahtevek zakonsko ni utemeljen.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja, ki jo je tožnik priložil k vlogi za izdajo naknadnega dokazila o poreklu blaga ni bila ustrezna, ni bila dana v originalu, marveč le v računalniškemu izpisu, brez podpisa. Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 je organ prve stopnje od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo drugih listin. Predložene listine, ki jih je tožnik priložil, pa ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga.
V obravnavani zadevi so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka. Neutemeljeni pa so ugovori tožečih strank glede negativnih vplivov na njihove nepremičnine (zasenčenje, povečanje vlage, poledenelost v zimskem času, nevarnost poškodb, zmanjšana prometna varnost), saj niso predložile nobenih dokazov, iz predloženega projekta in v njem navedenih vplivov na okolje pa izhaja, da sporna gradnja na sosednja zemljišča ne bo imela negativnih vplivov.
Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V njej navedeni razlogi so logični in popolni, saj omogočajo presojo v odločbi zavzetih stališč o tem, da izdano gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne interese tožnikov. Ker je prvostopenjski upravni organ njune navedbe, s katerimi sta utemeljevala ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilno zavrnil bodisi kot neutemeljene bodisi kot nerelevantne že na podlagi izreka gradbenega dovoljenja in vsebine PGD kot njegovega sestavnega dela, je logična tudi posledica, da za ugotavljanje zatrjevanih, a nerelevantnih dejstev izvajanje dokazov ni bilo potrebno.
Izdano gradbeno dovoljenje ne dovoljuje gradnje s posegi na nepremičnine tožnikov, investitorjeva odgovornost pa je, da to upošteva. V nasprotnem primeru imajo tretji možnost varovati lastninsko pravico in se braniti pred posegi vanjo v civilnem sodnem postopku, v katerem lahko zahtevajo tudi povračilo škode, povzročene z gradnjo.
ZPNačrt člen 82, 82/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 11, 11/4, 14. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 6, 6/5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta
V izračunu komunalnega prispevka je treba upoštevati le obračunske stroške za posamezno vrsto komunalne opreme.
Pooblastilo iz tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt, da lahko občina predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, v konkretnem primeru pomeni, da občina v svojem predpisu določi le deleža, ki se nato upoštevata pri izračunu v vsakem konkretnem primeru posebej, ne pa da omenjena deleža vračuna oziroma upošteva že pri določanju katerega od drugih elementov za izračun.
obnova postopka - obnova postopka za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožniku ne gre status stranke ne po lastništvu sporne parcele ne po 43. členu ZUP, saj tožnik ni izkazal pravne koristi, ki bi mu jo bilo potrebno varovati. Poleg tega pa je tožnik bil seznanjen z osnovnim gradbenim dovoljenjem, nanj pa ni imel pripomb. Sprememba gradbenega dovoljenja pa je prinesla le določene tehnične spremembe v merah objekta. Tožnik torej ni upravičena oseba za vložitev obnove spremembe gradbenega dovoljenja.