ZBPP člen 28, 28/1, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - mediacijski postopek
Postopek mediacije ni del sodnega postopka. Če ne gre za sodni postopek, pa tožnica stroškov iz mediacije ne more zahtevati v okviru stroškov, do povračila katerih je upravičena iz izvajanja pravne pomoči, odobrene za sodni postopek. Tega ne more spremeniti dejstvo, da odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči povzemajo v četrtem odstavku 28. člena ZBPP predpisano dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč, da soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati. Neizpolnitev te dolžnosti je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oziroma za vrnitev prejete pravne pomoči, ne pomeni pa, da je bila dodeljena pravna pomoč za mediacijo. Za to je treba izrecno zaprositi in taka pravna pomoč mora biti tudi izrecno odobrena. Organ za BPP pa prosilca ni dolžan opozarjati, dodelitev kakšne pravne pomoči lahko zahteva.
Uredba komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep kmetijske mehanizacije - zahtevek za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Zgolj trditev, da je tožnik za neresnične podatke vedel, ker je bil zaračunan nov vitel, izdelan v letu 2010, na traktor pa je bil zmontiran vitel z datumom izdelave 1. 3. 2008 in ker stroški po internem računu prodajalca št. 473/2010 dejansko niso nastali, čeprav so bili vključeni v račun, ne zadošča za utemeljitev namernosti iz drugega odstavka 31. člena Uredbe Komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006. Za vedenje tožnika ne zadošča tudi dejstvo, da so bili podatki neresnični. Iz že izvedenih dokazov, pridobljenih v ugotovitvenem postopku (ali pa z dopolnitvijo ugotovitvenega postopka), bi moral organ navesti dejstva (in dokaze), ki ga prepričujejo v to, da je tožnik vedel za neresnične podatke, kajti zgolj njegovo vedenje lahko utemeljuje namerno vložitev napačne prijave, zato ostaja nezadostna obrazložitev v tem pogledu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Nepravilno tožnik meni, da je bilo bistvo dodeljene BPP v tem, da se zadeva vsebinsko obravnava, saj je popolnost obtožnega predloga pogoj za nadaljevanje postopka. Storitev tožnika, za katero je bil ta kot odvetnik določen za izvajanje pravne pomoči, se je zaključila s prejemom prvostopnega sklepa dne 29. 8. 2012. Od tega datuma je pričel teči rok za vrnitev napotnice. Vsi ostali razlogi, ki jih tožnik navaja, ločitev postopka v procesnem in vsebinskem smislu, niso relevantni.
ZDavP-2 člen 89, 267, 271. ZUP člen 263, 263/3. ZDoh-2 člen 114, 114/10, 114/11, 114/12.
dohodnina - posebna olajšava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje razlike do celotne olajšave - obnova postopka odmere dohodnine - novo dejstvo - ugovor drugega zavezanca - uveljavljanje posebne olajšave s strani drugega zavezanca
Iz tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane povsem jasno izhaja, da uveljavlja posebno olajšavo kot razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, za katere posebno olajšavo uveljavlja zavezanka B.B. Novo dejstvo v zadevi pomeni ugovor zavezanke B.B. na informativni izračun dohodnine, v katerem ta uveljavlja posebno olajšavo za oba otroka v celoti. Ugovor B.B. pri izdaji informativnega izračuna tožniku še ni bil upoštevan in tudi ni mogel biti upoštevan. Ker tožnik ni vložil ugovora zoper informativni izračun, pa tudi ni mogel biti upoštevan pred izdajo (prve) odločbe. To pomeni, da gre pri ugovoru oziroma uveljavljanju olajšave s strani zavezanke B.B. za dejstvo, ki je bilo novo z ozirom na tožniku izdano in dokončno odmerno odločbo (kakršna je postal informativni izračun s potekom roka za ugovor), s tem pa so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka iz 89. člena ZDavp-2 oziroma 263. člena ZUP.
Določbe 114. člena ZDoh-2 so dovolj jasne in kot takšne ustrezna podlaga tako za uveljavljanje kot za priznanje olajšave. Dovolj jasne so tudi določbe enajstega in dvanajstega odstavka 114. člena, ki urejajo priznanje olajšave za primer, če se zavezanci ne sporazumejo, kdo izmed njih bo uveljavljal olajšavo (enajsti odstavek) oziroma za primer uveljavljanja olajšave s strani zavezanca, ki prispeva za otrokovo preživljanje na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dvanajsti odstavek). Vendar do uporabe citiranih določb lahko pride šele, če zavezanec olajšavo uveljavlja na način in po postopku, določenem v ZDavP-2, ter pod pogojem, da že pred tem ne uveljavlja zgolj razlike do celotne davčne olajšave, kot je to storil tožnik v konkretnem primeru.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - nepovratna in kreditna sredstva
Po določbi 175.a člena SZ-1B gredo pravice le prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice oziroma prejšnjim imetnikom pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju.
Stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju se ni prenašala, kar pomeni, da tožnica, kot žena prejšnjega imetnika pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju, po njegovi smrti ni pridobila te pravice.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - izredno pravno sredstvo - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - očitna napaka
Pravno stališče, ki ga je Upravno sodišče v drugi zadevi sprejelo po dokončnosti
sporne odločbe o odmeri davka, ne pomeni razloga za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - novogradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijsko zemljišče - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
V primeru nadomestne gradnje bi bila pravno pomembna lega in velikost predhodnega objekta. V primeru novogradnje, za kar gre v obravnavani zadevi, pa je pravno pomembna le umestitev obravnavane gradnje glede na območja urejanja, kot so opredeljena s prostorskim aktom.
V obrazložitvi prvostopenjske odločbe je toženka povsem določno navedla svoje stališče, da je za presojo izpolnjevanja pogojev za status kmeta po ZKZ treba upoštevati 24. člen tega zakona. Najkasneje tedaj je bil tožnik torej seznanjen ne le s tem, kaj bi moral dokazati (status kmeta po ZKZ), temveč tudi s tem, katero pravno podlago toženka pri tem šteje za relevantno ter prek tega tudi s tem, katera pravno relevantna dejstva mora dokazati.
izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Ker je bilo gradbeno dovoljenje tožniku pravilno vročeno, tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da teče rok za vložitev predloga za obnovo postopka od dneva, ko je izvedel za izdajo odločbe, s katero je bilo prvotno izdano gradbeno dovoljenje spremenjeno.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - obnova postopka - procesne predpostavke za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. Zaradi pravne varnosti je sam postopek uporabe tega izrednega pravnega sredstva dovoljen le ob posebnih, vnaprej z zakonom določenih pogojih. Tako ZUP izrecno določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo upravnega postopka, ko prejme takšen predlog, najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je organ druge stopnje ugotovil, da organ prve stopnje pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove ni napravil predhodnega preizkusa predpostavk za vložitev predloga za obnovo, zato je navedeno storil organ druge stopnje. Pri tem je ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, kar je utemeljil z ustaljeno upravno-sodno prakso in jo na podlagi ugotovljenega predlog tožeče stranke za obnovo postopka pravilno zavrgel.
obnova postopka - obnova postopka za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožniku ne gre status stranke ne po lastništvu sporne parcele ne po 43. členu ZUP, saj tožnik ni izkazal pravne koristi, ki bi mu jo bilo potrebno varovati. Poleg tega pa je tožnik bil seznanjen z osnovnim gradbenim dovoljenjem, nanj pa ni imel pripomb. Sprememba gradbenega dovoljenja pa je prinesla le določene tehnične spremembe v merah objekta. Tožnik torej ni upravičena oseba za vložitev obnove spremembe gradbenega dovoljenja.
ZPNačrt člen 82, 82/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 11, 11/4, 14. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 6, 6/5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta
V izračunu komunalnega prispevka je treba upoštevati le obračunske stroške za posamezno vrsto komunalne opreme.
Pooblastilo iz tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt, da lahko občina predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, v konkretnem primeru pomeni, da občina v svojem predpisu določi le deleža, ki se nato upoštevata pri izračunu v vsakem konkretnem primeru posebej, ne pa da omenjena deleža vračuna oziroma upošteva že pri določanju katerega od drugih elementov za izračun.
upravni postopek - služnost za poseg na vodnih in priobalnih zemljiščih - poziv k sklenitvi pogodbe
Predmet upravnega spora je odločitev o zavrženju pritožbe zoper dopis, s katerim je ARSO odgovoril na tožničin poziv za sklenitev pogodbe za ustanovitev služnosti. Tožnica je torej, kot tudi v tožbi sama navaja, ARSO pozvala k sklenitvi pogodbe in ni vložila zahteve za izdajo upravne odločbe o ustanovitvi služnosti. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev pritožbenega organa, da izpodbijani odgovor ARSO ni upravni akt, zoper katerega bi bila mogoča pritožba v upravnem postopku.
Tožnika gradnji opornih zidov nasprotujeta zaradi povišane poplavne ogroženosti, zmanjšanja dnevne svetlobe kletnih prostorov in možnosti izliva meteornih vod. Kot sta pojasnila že upravna organa prve in druge stopnje, sta tožnika te vplive le zatrjevala in jih z ničemer nista izkazala. Tožnika namreč ne navajata niti v čem naj bi se zaradi višine opornega zidu kazala manjša osvetlitev kletnih prostorov njune hiše, niti v katere pravno varovane pravice naj bi domnevno zmanjšanje dnevne svetlobe v kletnih prostorih posegalo.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6. ZBPP člen 3, 3/2, 10.
brezplačna prava pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečaj pravne osebe - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Tožena stranka je pravilno zaključila, da upoštevaje višino dvignjenih gotovinskih sredstev, brez izkazane namembnosti uporabe, ki znatno presegajo znesek potrebnega predujma po 233. členu ZFPPIPP, tožeča stranka ne izkazuje pogojev za dodelitev BPP.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - vabilo na delavnico - pouk o posledicah neupravičenega izostanka
Tožnica ni ravnala v skladu s predpisanimi obveznostmi, zato je nastopil razlog iz 9. točke prvega odstavka 129. člena ZUTD. Iz slednjega izhaja, da Zavod za zaposlovanje preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 13.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - prevzem celotne kmetije
Sporno zemljišče s parc. št. 47/1 v času vložitve vloge za pridobitev sredstev ni bilo v lasti prenosnika kmetije, pač pa sestre tožeče stranke, zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila vlogo iz razloga, da tožeča stranka ni prevzela celotne kmetije.
DDV - odbitek DDV - nakup nepremičnin - dobava oproščena plačila DDV - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
V predmetni zadevi gre za nakup nepremičnin, torej za dobave, ki so sicer oproščene plačila DDV (44. člen ZDDV-1), pri čemer pa se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena ZDDV-1, dogovori z najemnikom, leasingodajalcem oz. kupcem nepremičnine, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi sicer morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV. Navedena izjava mora biti podana davčnemu uradu še pred opravljeno dobavo. Kupec in prodajalec predmetnih nepremičnin sta davčnemu organu podala izjavo, na podlagi katere je bil na računih zaračunan 20 % DDV od nepremičnin. Vendar pa mora davčni zavezanec, ki uveljavlja davčne ugodnosti po navedeni določbi, izkazati vse zakonske pogoje. Tako mora izkazati tudi, da bo kupljene nepremičnine uporabljal za namene transakcij, ki so obdavčene z DDV.
V obravnavani zadevi so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka. Neutemeljeni pa so ugovori tožečih strank glede negativnih vplivov na njihove nepremičnine (zasenčenje, povečanje vlage, poledenelost v zimskem času, nevarnost poškodb, zmanjšana prometna varnost), saj niso predložile nobenih dokazov, iz predloženega projekta in v njem navedenih vplivov na okolje pa izhaja, da sporna gradnja na sosednja zemljišča ne bo imela negativnih vplivov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2011 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Tožnik je v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o. vložil carinsko deklaracijo za deklarirano blago – rabljeno osebno vozilo. Po odobritvi prepustitve blaga pa je pri carinskem uradu vložil zahtevo za naknadno izdajo dokazila o poreklu blaga. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel pooblastilo, da je v konkretni zadevi od tožnika zahteval dodatne listine. Dolgoročna izjava dobavitelja, ki jo je priložil tožnik k vlogi za izdajo predmetnega potrdila ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu z opombami, navedenimi v Prilogi II Uredbe 1207/2001. Prvostopenjski organ je zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Priložena izjava ni ustrezna, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Prav tako iz omenjene izjave izhaja, da velja za novo vozilo v času dobave. Zato je pravilen zaključek, da predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila Skupnosti o poreklu blaga.
Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V njej navedeni razlogi so logični in popolni, saj omogočajo presojo v odločbi zavzetih stališč o tem, da izdano gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne interese tožnikov. Ker je prvostopenjski upravni organ njune navedbe, s katerimi sta utemeljevala ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilno zavrnil bodisi kot neutemeljene bodisi kot nerelevantne že na podlagi izreka gradbenega dovoljenja in vsebine PGD kot njegovega sestavnega dela, je logična tudi posledica, da za ugotavljanje zatrjevanih, a nerelevantnih dejstev izvajanje dokazov ni bilo potrebno.
Izdano gradbeno dovoljenje ne dovoljuje gradnje s posegi na nepremičnine tožnikov, investitorjeva odgovornost pa je, da to upošteva. V nasprotnem primeru imajo tretji možnost varovati lastninsko pravico in se braniti pred posegi vanjo v civilnem sodnem postopku, v katerem lahko zahtevajo tudi povračilo škode, povzročene z gradnjo.