Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V njej navedeni razlogi so logični in popolni, saj omogočajo presojo v odločbi zavzetih stališč o tem, da izdano gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne interese tožnikov. Ker je prvostopenjski upravni organ njune navedbe, s katerimi sta utemeljevala ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilno zavrnil bodisi kot neutemeljene bodisi kot nerelevantne že na podlagi izreka gradbenega dovoljenja in vsebine PGD kot njegovega sestavnega dela, je logična tudi posledica, da za ugotavljanje zatrjevanih, a nerelevantnih dejstev izvajanje dokazov ni bilo potrebno.
Izdano gradbeno dovoljenje ne dovoljuje gradnje s posegi na nepremičnine tožnikov, investitorjeva odgovornost pa je, da to upošteva. V nasprotnem primeru imajo tretji možnost varovati lastninsko pravico in se braniti pred posegi vanjo v civilnem sodnem postopku, v katerem lahko zahtevajo tudi povračilo škode, povzročene z gradnjo.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - obnova postopka - procesne predpostavke za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. Zaradi pravne varnosti je sam postopek uporabe tega izrednega pravnega sredstva dovoljen le ob posebnih, vnaprej z zakonom določenih pogojih. Tako ZUP izrecno določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo upravnega postopka, ko prejme takšen predlog, najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je organ druge stopnje ugotovil, da organ prve stopnje pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove ni napravil predhodnega preizkusa predpostavk za vložitev predloga za obnovo, zato je navedeno storil organ druge stopnje. Pri tem je ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, kar je utemeljil z ustaljeno upravno-sodno prakso in jo na podlagi ugotovljenega predlog tožeče stranke za obnovo postopka pravilno zavrgel.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2011 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Tožnik je v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o. vložil carinsko deklaracijo za deklarirano blago – rabljeno osebno vozilo. Po odobritvi prepustitve blaga pa je pri carinskem uradu vložil zahtevo za naknadno izdajo dokazila o poreklu blaga. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel pooblastilo, da je v konkretni zadevi od tožnika zahteval dodatne listine. Dolgoročna izjava dobavitelja, ki jo je priložil tožnik k vlogi za izdajo predmetnega potrdila ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu z opombami, navedenimi v Prilogi II Uredbe 1207/2001. Prvostopenjski organ je zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Priložena izjava ni ustrezna, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Prav tako iz omenjene izjave izhaja, da velja za novo vozilo v času dobave. Zato je pravilen zaključek, da predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila Skupnosti o poreklu blaga.
obnova postopka - obnova postopka za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožniku ne gre status stranke ne po lastništvu sporne parcele ne po 43. členu ZUP, saj tožnik ni izkazal pravne koristi, ki bi mu jo bilo potrebno varovati. Poleg tega pa je tožnik bil seznanjen z osnovnim gradbenim dovoljenjem, nanj pa ni imel pripomb. Sprememba gradbenega dovoljenja pa je prinesla le določene tehnične spremembe v merah objekta. Tožnik torej ni upravičena oseba za vložitev obnove spremembe gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 298. ZVMS člen 78, 78-15.
sklep o dovolitve izvršbe - izvršba s prisilitvijo - ničnost sklepa
Naloženega spornega ukrepa iz začasne odločbe tožeča stranka sploh ne more izvršiti. Očitno je, da tožeča stranka ne more na silo oziroma brez soglasja lastnikov psov vzeti vzorce krvi pri psih, zato tudi ni mogoče zavezanca - tožečo stranko k izvršbi prisiliti z denarno kaznijo. Gre torej za takšno obveznost tožeče stranke, ki je ne more opraviti sama brez soglasja lastnikov psov. Preventivni ukrep, ki je bil naložen v realizacijo, je ozko vezan na določeno obdobje, to je leto 2010, zato izvršba s prisilitvijo sploh ni mogoča, saj je rok za izvedbo ukrepa že potekel. Tožnika ni mogoče prisiliti k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo po preteku roka, ki je določen za izvršitev ukrepa. Zato je izpodbijani sklep ničen, in sicer po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Tožnik ne izkazuje pogojev trajnejše nelikvidnosti oziroma izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati in bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda ter bi mu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Tožnik posluje še naprej kljub oteženi situaciji v dejavnosti gradbeništva in prevozništva in na trgu pridobiva prihodke, zato ne izpolnjuje pogoja za obročno plačilo davčnega dolga. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se lahko uporablja le v izjemnih primerih, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član prosilca - zakonec prosilca - tožba na razveljavitev zakonske zveze - tožba državnega pravobranilca
Tožnica je že v svoji prošnji z dne 25. 3. 2013 na predpisanem obrazcu v rubriki II. Podatki o družinskih članih prosilca navedla podatke: Č.Č., mož, prošnji pa je dodatno priložila 28 listin, ki so v upravnem spisu označene kot priloge prosilca. Tudi v primeru, če bi sodišče ne sledilo navedbam prosilke glede sorodstvenega razmerja, ni mogoče prezreti, da prosilke v nobenem primeru ni mogoče šteti za samsko osebo v smislu 23. člena ZBPP, kar bi implicitno utegnilo izhajati iz tožbe, konkretno iz navedb tožeče stranke, ki izpeljuje svojo trditev o sporni zakonski zvezi prosilke z B.B. (za razveljavitev katere je uveljavljala odobritev BPP) kot razlogu za neveljavnost njene zakonske zveze z njenim možem Č.Č. oziroma za neobstoj izvenzakonske skupnosti z njim.
ZGO-1 člen 152, 158. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 10.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - začasni objekt
Očitno je, da objeta nista začasna, saj ju tožnik ni odstranil v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in tudi ni vzpostavil na zemljišču prvotnega stanja. Da ne gre za začasna objekta, pa izhaja tudi iz načina njune gradnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - stanovanje, v katerem prosilec živi
Organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ne bi smel opreti zgolj na podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, pač pa bi moral razčistiti, kje prosilec dejansko živi.
mednarodna zaščita - združevanje družine - družina polnoletne osebe z mednarodno zaščito - trajanje upravnega postopka
Glede na določbo 16.b in 17. člena ZMZ se s svojo družino (staršema) združujejo le mladoletni otroci. Zato je ob ugotovitvi, da tožnik ob izdaji odločbe ni bil več mladoletnik brez spremstva, odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje
Ni dovolj, da tujec neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji najmanj pet let, ampak mora biti to neprekinjeno prebivanje na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 8.
dohodnina - odmera dohodnine - nadomestilo za ločeno življenje - zmanjšanje davčne osnove
Plačilo nadomestila za ločeno življenje je obveznost delodajalca. Zato je logičen zaključek, da je do nadomestila upravičen le tisti delavec, ki ga delodajalec zaradi službenih potreb napoti na delo v drug kraj.
ZPKri člen 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
politični zapornik - poprava krivic - zahtevek za priznanje pravic - zavrženje vloge
Ker zahtevki tožeče stranke ne pomenijo zahtevka v smislu in na podlagi določil ZPKri, ki v tovrstnih postopkih v skladu s četrtim odstavkom 10. člena določa smiselno uporabo ZUP, je bila zahteva tožeče stranke ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
ZDavP-2 člen 101. ZDoh-2 člen 19, 19-5, 71, 71/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - dohodki davčnega zavezanca - na podlagi zavarovanja prejeta izplačila - katastrski dohodek
Med dohodke davčnega zavezanca ni mogoče šteti odškodnine, ki jo izplača zavarovalnica po škodnem dogodku.
V finančno stanje zavezanca se všteva katastrski dohodek, ne pa tudi druga nakazila iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, saj je po prvem odstavku 71. člena ZDoh-2 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na kmetijskih zemljiščih katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
zahteva za uvedbo upravnega postopka - predhodni preizkus zahteve - pravnomočno odločena zadeva
Vloga tožeče stranke se opira na isto dejansko stanje in pravno podlago, na podlagi katere je že bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba. Ker se torej dejansko stanje in pravna podlaga v zadevi nista spremenili, je tožena stranka odločila pravilno, ko je tožnikovo novo vlogo zavrgla.
podelitev koncesije - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - odločanje po prostem preudarku - meje sodne presoje
V postopkih podeljevanja koncesij sodišče po ustaljeni upravno – sodni praksi natančno (strogo) presoja materialne in procesne vidike spora, medtem ko je sodna presoja pri strokovno – tehničnih vprašanjih zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je terjatev Republike Slovenije do tožnika zastarala. Le navedba, da ne gre za obligacijsko razmerje, ne zadostuje. Dejstvo, da v določbah ZBPP glede vračanja sredstev, ko gre za situacijo, ki jo določa 48. člen ZBPP, ni določen zastaralni rok, še ne pomeni, da ta terjatev Republike Slovenije do tožnika ne zastara. Nezastarljivost terjatve mora biti namreč v zakonu izrecno določena, sicer je to v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
Tožnik ne izkazuje pogojev trajnejše nelikvidnosti oziroma izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati in bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda ter bi mu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Tožnik posluje še naprej kljub oteženi situaciji v dejavnosti gradbeništva in prevozništva in na trgu pridobiva prihodke, zato ne izpolnjuje pogoja za obročno plačilo davčnega dolga. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se lahko uporablja le v izjemnih primerih, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.