evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva s strinjanja s potekom meje
Ker je meja ostala sporna, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnika pozval k začetku sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem v skladu z določbo prvega odstavka 39. člena ZEN. Ker tožnika, ki se s predlagano mejo nista strinjala, sodnega postopka v danem roku 30 dni nista sprožila, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je na podlagi določbe četrtega odstavka 39. člena ZEN štel, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
ZZasV-1 člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-4, 16/4, 16/4-1, 37, 37/1.
zasebno varovanje - odvzem službene izkaznice - pogoji za odvzem službene izkaznice - dvom o zanesljivosti in verodostojnosti - kaznivo dejanje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za tožnika obstaja utemeljen dvom o njegovi zanesljivosti in verodostojnosti, ker je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katero je bil preganjan po uradni dolžnosti, storil pa ga je na delovnem mestu, torej v povezavi z opravljanjem varovanja.
Tožnik nima prav, ko meni, da bi se mu lahko očital utemeljen dvom le v primeru, da bi storil kaznivo dejanje po uveljavitvi zakona. Kolikor bi zakon menil, da je čas storitve kaznivega dejanja relevanten za uporabo zakona (in ne ob uveljavitvi zakona odprt kazenski postopek), bi to iz njega izhajalo.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek odločbe za nično
Glede odločbe o denacionalizaciji, s katero je bila podržavljena nepremičnina v naravi vrnjena osebi, ki ni upravičenka, medtem ko je bila za to nepremičnino vložena pravočasna zahteva za denacionalizacijo v korist upravičenca, bi bilo gotovo mogoče zaključiti, da je pravno neizvršljiva, kajti taka odločitev nasprotuje določbam 88. člena ZDen.
Organ prve stopnje bi moral na podlagi določb 67. člena ZUP predlog v pogledu uveljavljenih ničnostnih razlogov poslati predlagateljema v dopolnitev, tako da bi morala ta jasno navesti, izrecno katere ničnostne razloge uveljavljata in ne meritorno obravnavati ne zadosti jasnega in razumljivega predloga.
ZUP člen 9, 80, 80/1. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in tehničnih tolerancah meritve člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 24, 25. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 2, 24. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 2, 2-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem - načelo zaslišanja stranke
S tem ko ima stranka možnost biti prisotna pri kontrolnem pregledu na kraju samem ter možnost podati pripombe na zapisnik, je načelu zaslišanja stranke zadoščeno.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Organ za BPP je ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo vlogo zavrgel in je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi se namreč nista spremenili.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 2, 15, 15/37, 24, 24/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 25, 26. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2, 2/1, 2/1-2, 272.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevki kop - pregled na kraju samem - velikost prijavljene površine - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu
Tožnik rezultatom kontrole ni nasprotoval s konkretnimi ugovori. V zapisniku o kontrolnem pregledu na kraju samem, v rubriki „Pripombe stranke“ je navedeno, da se tožnik ne strinja z vsemi ugotovitvami kontrolorja in da zato ne bo podpisal zapisnika. Take splošne izjave pa ni mogoče šteti za obrazloženo in utemeljeno zanikanje pravilnosti konkretnih ugotovitev kontrolorja.
ZGJS člen 32, 33. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 15, 15/3, 16, 16/1, 18.
koncesija - podelitev koncesije - pogoji za koncesionarja - dimnikarska služba - število zaposlenih
Izkazovanje zadostnega števila zaposlenih oseb in njihovih ustreznih kvalifikacij se po naravi stvari lahko veže na poimensko določene osebe iz prijave oziroma elaborata, zato se te osebe upošteva tudi pri odločanju o izbiri koncesionarja, ko je organ dolžan preveriti obstoj v prijavi navedenih dejstev. Brez tega namreč ne bi mogel uporabiti v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom predpisanega merila za izbiro, to je, da se upošteva število usposobljenih oseb, navedenih v vlogi za podelitev koncesije kot osebe, ki bodo izvajale dimnikarsko službo na območju, ki je predmet razpisa.
Ker je bilo omenjeno merilo navedeno v 5. točki javnega razpisa, v 8. točki pa še izrecno, da mora pogoje izpolnjevati prijavitelj za podelitev koncesije (torej v času, ko se o tem odloča) iz tega izhaja očitna zahteva, da morajo v prijavi navedena dejstva obstajati tudi v času odločanja, zato poseben zapis tega pogoja v javnem razpisu ni bil potreben.
dohodnina - odmera dohodnine - povprečenje - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Povprečenje se, kot izhaja iz 120. člena ZDoh-2, lahko uporabi samo v primeru, če je davčni zavezanec prejel dohodke iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let na podlagi sodne odločbe. Ustavno sodišče je že ugotovilo, da ta zakonska določba ni v neskladju z Ustavo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izrek odločbe za nično - pravne posledice ničnosti
Tožnica v tožbi ne oporeka ugotovitvi, da za sporno gradnjo nima ustreznega upravnega dovoljenja, zato je sodišče presodilo, da je upravni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in pravilno odredil ukrepe utemeljene z določbo 152. členu ZGO-1.
V obravnavani zadevi je sporno predvsem, ali je izpodbijana odločba nezakonita zato, ker je bilo o tožničini obveznosti odstraniti objekt že odločeno s sklepom z dne 12. 8. 1999, zato obstajata dve odločbi o isti stvari, izdani zoper isto osebo. Sodišče ugotavlja, da je pristojno ministrstvo dne 7. 7. 2009 za nično izreklo odločbi prvostopenjskega organa, s katerima je bila obveznost ustavitve gradnje in odstranitve objekta naložena tožničinemu pravnemu predniku. Sodišče v celoti soglaša z razlago tožene stranke, da gre za odločitev, ki na podlagi določbe prvega odstavka 281. člena ZUP odpravlja tudi vse pravne posledice, ki so nastale iz odpravljene odločbe.
ZDen člen 44, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost premoženja - ugotavljanje vrednosti premoženja
Prevzem premičnin v letu 1946 je predstavljal ukrep začasnega odvzema upravljanja, ne pa podržavljenje oziroma izgubo lastninske pravice, kar je bistveni pogoj za denacionalizacijo. Vrednost premoženja se določi po stanju premoženja ob podržavljenju in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Ker je do podržavljenja prišlo v letu 1953, je torej glede vrednotenja premičnin treba upoštevati leto 1953.
ZKme-1 člen 45, 45/4. Pravilnik o metodah urejanja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2, 2/1, 2/1-2, 2, 2/2. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 2, 10, 10/3, 24, 24/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 25, 25/1, 26. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - obnova postopka po uradni dolžnosti - metoda planimetriranja
Določitev metode planimetriranja v Pravilniku o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev izkazuje, da je v strokovnem pogledu sprejeta kot metoda, ki ustreza kriterijem iz Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009, zato se tožnik ne more uspešno upirati uporabi metode, po kateri so bila njegova zemljišča preverjena. Tožnik tudi rezultatom kontrole ni nasprotoval s konkretnimi ugovori. Njegove splošne izjave pa ni mogoče šteti za obrazloženo in utemeljeno zanikanje pravilnosti konkretnih ugotovitev kontrolorja, ki izhaja iz zapisnika.
ZMed člen 105, 106, 106/5. ZIZ člen 163. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 216.
mediji - izvajanje televizijske dejavnosti - prenos dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti - zavrnitev zahtevka
Ni mogoče sklepati, da je izdaja dovoljenja po 106. členu ZMed le ugotovitvene (deklaratorne) narave, saj mora novi imetnik izpolnjevati vse predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja (ob še dodatnem pogoju, da ob tem ne poseže v programske zahteve iz dovoljenja) in če jih ne, organ novega dovoljenja ne more izdati. To pa nedvomno pomeni, da je izdaja dovoljenja konstitutivne narave, saj je pogoj za izvajanje pravice. Zato tudi ni pravno relevantno, da je tožnik sklenil pogodbo o prenosu pravice iz dovoljenja z B. že pred izdajo sklepa o izvršbi, ker brez izdaje dovoljenja novi imetnik (s pravnim poslom) pridobljene pravice ne more izkoriščati.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja - zahteva za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih
Določilo 175.a člena SZ-1 je treba razlagati tako, da so upravičenci do ugodnosti po tretjem odstavku 173. člena SZ-1 lahko le tiste osebe, ki so kot hišniki v zvezi z opravljanjem svojega dela pridobile na hišniškem stanovanju pravico za nedoločen čas. Tožnik ne izkazuje, da bi stanovanjsko pravico oziroma pravico začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju pridobil v skladu z 175.a členom SZ-1. Njegov ugovor, da se v roku 5 let po sklenitvi stanovanjske pogodbe iz stanovanja ni izselil in je zato pridobil stanovanjsko pravico za nedoločen čas na podlagi takrat veljavnega ZOR oziroma sedaj veljavnega OZ, ni utemeljen, saj so za pridobitev stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju uporabljivi specialni predpisi, in sicer v času dodelitve zadevnega stanovanja ZSR/74, nato pa SZ. Z določbo tretjega odstavka 16. člena ZSR/74 je bilo tudi izrecno določeno, da za uporabnika stanovanja iz prejšnjih odstavkov ne veljajo določbe 19. do 21. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena zakona, ki se nanaša na prenos stanovanjske pravice. Stanovanje tožniku ni bilo dodeljeno v uporabo niti kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice niti kot prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju. Zato je toženka zahtevo tožnika za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih utemeljeno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožnica ob vložitvi prošnje za BPP ni več razpolagala s sporno nepremičnino, četudi izpisek iz zemljiške knjige dokazuje drugačno dejansko stanje. Tožbi je namreč priložila pisno objavo prodaje premoženja (vključno z navedeno nepremičnino) na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju in dokazilo o plačilu varščine za nakup te parcele s strani potencialnega kupca, ki dokazujeta, da z nepremičnino ne more več razpolagati.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka
Na zakonitost izpodbijanega sklepa naknadna predložitev tožnikovih osebnih dokumentov ne more povratno (retroaktivno) vplivati. Vendar pa navedeno pomeni, da je naknadno odpadel eden izmed razlogov za omejitev gibanja. V konkretnem primeru je ukrep omejitve gibanja potreben tudi zato, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije in bo mogoče zagotoviti izvedbo postopka.
Tožnik je ilegalno prehajal meje več držav od Irana do Slovenije in ne le do prve varne države. Tožena stranka je logično pravilno sklepala na možnost begosumnosti. Glede na ravnanje tožnika je pravilno sklepala, da se mu lahko le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce prepreči, da bi nastanitvene prostore samovoljno zapustil.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - višina dozidave - soglasja h gradnji
PUP dopušča dozidave do višine, ki ne presega višine obstoječega objekta, v nobenem primeru pa ta dozidava ne sme presegati etažnosti P+3.
Ureditev, po kateri je za dopustnost gradbenih posegov predvidena potrditev idejne rešitve s strani mestne občine, tej lokalni skupnosti ne daje pooblastila za odločanje o nameravani gradnji s stališča skladnosti te gradnje s prostorskim aktom. Za to so pristojni organi iz 24. člena ZGO-1. Enako velja za soglasje, ki ga je k nameravani gradnji izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - odločba organa druge stopnje
Glede na to, da je upravni organ druge stopnje z izpodbijano odločbo zgolj zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, takšna odločitev pa ne vsebuje vsebinske odločitve o njegovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, je torej upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu, prvostopenjski upravni akt.
uporabno dovoljenje - poskusno obratovanje - obratovalni monitoring - strokovno nadzorstvo - vpliv na okolje - strokovno mnenje - rok za izdajo strokovnega mnenja - pravna fikcija
Iz določb 98. člena ZGO-1 izhaja, da mora zaprošeni organ podati zahtevano mnenje glede prejetih poročil v predpisanem 15-dnevnem roku. Ali je ta rok primeren ali ne, ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Če mnenje v tem roku ni dano, je zakonodajalec predvidel nastop posledice, to je danega pozitivnega mnenja. Gre za pravno fikcijo, saj je jasno, da tako mnenje ni bilo izdano. Nastop fikcije pa izključuje ne le nadaljnjo aktivnost upravnega organa pri pridobivanju mnenja, ampak tudi relevantnost (in s tem upoštevanje) kasneje izdanega negativnega mnenja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - dubllinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Ukrep omejitve gibanja je nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bo zapustil ozemlja Slovenije ter da bo, kolikor se ugotovi, da je za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Tožnik je v Republiki Italiji že pred dvema letoma, po poteku vizuma, zaprosil za mednarodno zaščito, vendar tam ni počakal na dokončno odločitev, temveč je odšel na Norveško in tudi tam zaprosil za mednarodno zaščito. Poleg tega iz uradnih evidenc izhaja, da je bil zoper tožnika izrečen ukrep „prepoved vstopa v schengensko območje“, ki ga je razpisala Nizozemska za obdobje 12. 4. 2012 do 12. 4. 2015. Iz povedanega izhaja, da je tožnik ilegalno prehajal državne meje. To pa vsekakor predstavlja okoliščino, ki lahko kaže na možnost begosumnosti in lahko pri odločanju toženke vzbuja bojazen, da bi tožnik lahko onemogočil njegovo morebitno predajo drugi državi, če bi se to izkazalo za potrebno.
ZGO-1 člen 32, 65, 65/1, 66, 66/1. ZUP člen 189, 189/1.
gradbeno dovoljenje - sprememba zahtevka - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dokaz z izvedencem
Sodišče ne vidi kršitve v investitorjevem ravnanju, ko je zaradi vsebinsko spremenjenega zahtevka predložil še vsebinsko spremenjeni projekt, ki je nato postal sestavni del izpodbijane odločbe.
Ali bodo vplivi gostinskega lokala (prezračevanje, hrup), ki je po OPN nesporno dovoljena dejavnost na obravnavanem območju, v dovoljenih okvirih po predpisih, na katere se sklicuje tožnik, bo stvar inšpekcijskega nadzora, pri čemer ima tožnik v primeru morebitnih posegov v njegovo lastninsko pravico zagotovljeno tudi varstvo v civilnem sodnem postopku.
Presoja, ali ima projekt predpisane sestavine, je v pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve. Upoštevati je namreč treba, da pri izdelavi projekta sodelujejo projektanti oziroma odgovorni projektanti, ki morajo izpolnjevati posebne zahteve, ki jih določa ZGO-1, odgovarjajo pa tudi za škodo, ki nastane tretjim in izvira iz njihovega dela. PGD torej pripravljajo za to usposobljeni strokovnjaki, zato mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. To pomeni, da lahko stranka vzbudi dvom v rešitve, predstavljene v PGD, le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov. Šele v takem primeru bi prišla v poštev morebitna postavitev izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve.