komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - komunalna oprema - dostop do omrežja - odmera za dostop do javne ceste - načelo zaslišanja stranke
ZUP ne določa, v kakšni obliki oziroma s katerim procesnim dejanjem je treba stranki omogočiti izjavo, tako upravna kot upravno-sodna praksa pa sta praktično brez izjeme sprejeli stališče, da je to mogoče storiti s pisno komunikacijo s stranko. V obravnavani zadevi iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je med toženko in tožničinim pooblaščenem po elektronski pošti potekala korespondenca o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča je bilo s tem tožničinemu pooblaščencu na ustrezen način omogočeno, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjasni, zgolj to, da pred izdajo drugostopenjske odločbe ni prišlo do „pogovora“, kot to navaja tožnica, pa ne pomeni prej navedene bistvene kršitve pravil upravnega postopka.
Vlaganja se upoštevajo glede na prispevani znesek, ne pa morda v odstotku izpolnitve obveznosti v času, ko je bil ta znesek plačan.
Omrežje, za katero se odmeri komunalni prispevek, ne zajema nujno tudi neposrednega priključka na objekt zavezanca. Zavezanec namreč lahko do cestnega omrežja, katerega uporaba mu je zagotovljena na podlagi plačila komunalnega prispevka, dostopa tudi po zemljišču v zasebni lasti, kar ne vpliva na plačilo komunalnega prispevka.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 30.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je odločeno izključno o predlogu odvetnika za plačilo storitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik, ki je sicer upravičenec do brezplačne pravne pomoči, se postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta kot stranka ali stranski udeleženec ni udeleževal. Zato po določbah ZUS-1 ne more nastopati kot stranka - tožnik v upravnem sporu in je posledično sodišče njegovo tožbo kot nedopustno zavrglo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka
Na zakonitost izpodbijanega sklepa naknadna predložitev tožnikovih osebnih dokumentov ne more povratno (retroaktivno) vplivati. Vendar pa navedeno pomeni, da je naknadno odpadel eden izmed razlogov za omejitev gibanja. V konkretnem primeru je ukrep omejitve gibanja potreben tudi zato, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije in bo mogoče zagotoviti izvedbo postopka.
Tožnik je ilegalno prehajal meje več držav od Irana do Slovenije in ne le do prve varne države. Tožena stranka je logično pravilno sklepala na možnost begosumnosti. Glede na ravnanje tožnika je pravilno sklepala, da se mu lahko le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce prepreči, da bi nastanitvene prostore samovoljno zapustil.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep Ustavnega sodišča
Tožbo, s katero se izpodbija sklep Ustavnega sodišča o nesprejemu ustavne pritožbe in zahteva njegova razveljavitev, je treba zavreči na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zoper odločitve Ustavnega sodišča pa tudi ni upravnega spora po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 oziroma drugem odstavku 157. člena Ustave RS.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - višina dozidave - soglasja h gradnji
PUP dopušča dozidave do višine, ki ne presega višine obstoječega objekta, v nobenem primeru pa ta dozidava ne sme presegati etažnosti P+3.
Ureditev, po kateri je za dopustnost gradbenih posegov predvidena potrditev idejne rešitve s strani mestne občine, tej lokalni skupnosti ne daje pooblastila za odločanje o nameravani gradnji s stališča skladnosti te gradnje s prostorskim aktom. Za to so pristojni organi iz 24. člena ZGO-1. Enako velja za soglasje, ki ga je k nameravani gradnji izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Zakon v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja predvideva izključno preverjanje ustreznosti oziroma zakonitosti nameravane gradnje, kot je prikazana v projektni dokumentaciji, ne pa na podlagi dejanskega stanja v naravi, saj slednje ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč povsem samostojnih inšpekcijskih postopkov.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - odločba organa druge stopnje
Glede na to, da je upravni organ druge stopnje z izpodbijano odločbo zgolj zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, takšna odločitev pa ne vsebuje vsebinske odločitve o njegovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, je torej upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu, prvostopenjski upravni akt.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke
V zadevi ni sporno, da se izpodbijano gradbeno dovoljenje nanaša tudi na parcelo št. 472/1, ki je v lasti tožnika. Ker v zadevi tudi ni sporno, da se je tožnik o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, lahko prvič seznanil šele po izdaji izpodbijane odločbe, ko mu je bila odločba poslana v vednost, je očitno, da mu pred njeno izdajo ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.
upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo zoper sklep z dne 21. 12. 2012 je potekel 11. 1. 2012. Upravni organ prve stopnje je prejel pritožbo tožeče stranke dne 2. 2. 2012, zato jo je pravilno zavrgel kot prepozno.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - začasna odredba
Tožnik je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite vložil ob prisotnosti tolmača ustno na zapisnik na tedaj opravljenem ustnem razgovoru, na katerem je bil izrecno opozorjen na vsebino določil 56. in 57. člena ZMZ. Prvotno prošnjo je utemeljil z ekonomskimi razlogi in družinsko tragedijo. Kot nove okoliščine oziroma dokaze, s katerimi je utemeljeval zahtevek za odobritev vložitve ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji pa je navedel, da se je pri podaji prve prošnje zlagal in povedal neresnično zgodbo. Kot nove okoliščine oziroma dokaze je navedel ogrožanje s strani teroristov, ki naj bi tožnikovega očeta umorili leta 2001, njegovega strica pa leta 2004. Glede na vsebino teh izjav je tožena stranka pravilno ocenila, da ne gre za takšna nova dejstva ali okoliščine, ki bi nastale po izdaji pravnomočne odločbe z dne 8. 3. 2013, s katero je bila tožnikova prva prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, medtem ko so se vse tožnikove izjave, ki jih je podal v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka, nanašale na dogodke, ki so se zgodili v celoti v času pred vložitvijo njegove prve prošnje za priznanje mednarodne zaščite, zato v ničemer ne gre za dokaze ali dejstva, ki bi nastali po izdaji predhodne odločitve, tožnik pa ni prepričljivo pojasnil razlogov, čemu jih ni navedel že med prvim postopkom, med katerim je bil večkrat opozorjen na svojo dolžnost, da mora izpovedati vsa dejstva, zaradi katerih zaproša za mednarodno zaščito in zaradi katerih se ne more vrniti v izvorno državo.
Zoper izpodbijano odločitev je sicer možen upravni spor, ki pa ne zadrži njene izvršitve. Tako bi tožnik v primeru, če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo sodišča o glavni stvari, lahko bil odstranjen z območja Republike Slovenije, to pa bi pomenilo, da se ne nahaja pod jurisdikcijo te države, zato v tem upravnem sporu ne bi več izkazoval pravnega interesa, ki bi naknadno prenehal v primeru, če bi tožnik zapustil območje Republike Slovenije. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe ugodilo.
varstvo pravic stranke - dopolnitev vloge - prava neuka stranka - zavrženje vloge
Tožena stranka je sicer ravnala pravilno, ko je tožeči stranki izdala poziv za dopolnitev vloge v skladu s 67. členom ZUP in jo tudi opozorila na pravne posledice neizpolnjevanja navodil iz poziva. Vendar pa, glede na to, da je šlo za prava neuko stranko, ki je v postavljenem roku odreagirala in sodišče zaprosila za zahtevane obrazce, bi bilo potrebno njen odgovor oziroma prošnjo obravnavati benevolentno kot ustrezno reagiranje za prava neuko stranko; posledično je po presoji sodišča ne bi smele zadeti posledice iz 67. člena ZUP.
Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo na varstvo pravic strank in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da se prosilkina prošnja za dodelitev BPP zavrže.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Dejansko stanje kazenske zadeve, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni tako zapleteno, da se tožnik v postopku ne bi mogel zagovarjati sam.
Vsa izvedena gradbena dela je treba obravnavati kot celoto. Ker ta dela pomenijo rekonstrukcijo objekta, pa je v skladu s 3. členom ZGO-1 za njihovo opravo potrebno gradbeno dovoljenje.
obročno plačilo dolga - pogoji za odpis - omejitve glede odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka - neizterljivost davka
V konkretnem primeru se izterjuje taksa, ki je bila naložena tožeči stranki na podlagi Uredbe o obremenjevanju voda. Za takšno obveznost davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri te obveznosti. Z vidika davčnega organa gre torej za drugo obveznost v smislu 110. člena ZDavP-2, glede katere je davčni organ pristojen le za izterjavo in bi zato z odpustom takšne obveznosti v postopku prisilne izterjave prekoračil svoje pristojnosti. Zakon je določenim davkom in prispevkom podelil poseben status, saj stranke ne morejo zahtevati odloga plačila ali obročnega plačevanja takšnih davščin niti v primerih, ko jim bi eventualno grozila težja gospodarska škoda.
ničnost odločbe - pogoji za ugotovitev ničnosti odločbe - vlagatelj zahteve za ugotovitev ničnosti odločbe - stranka v postopku
Tožnik v postopku izdaje odločbe, katere ničnost uveljavlja, ne more imeti položaja stranke. Zato je odločitev organa, da se zavrže zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe, pravilna.
Tožnici sta inšpekcijski zavezanki, saj sta s pridobitvijo lastninske pravice prevzeli vse pravice in obveznosti v zvezi z nepremičnino, zaradi česar ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
brezplačna pravna pomoč - varstvo pravic strank - neskladje med vlogo in dokazi - prava neuka stranka
Vloga, ki jo je podala tožeča stranka, je bila nerazumljiva, saj je obstajalo neskladje med vlogo in dokazi, ki jih je tožnica v zvezi z njo predložila. Tožena stranka bi tako morala tožnico pozvati, da se o spornih dejstvih izjasni, saj je šlo za vlogo neuke stranke.
ZDen člen 63, 63/3. ZDRS člen 39. ZUP člen 251, 251/1, 254.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nepravilna uporaba materialnega prava
Glede na jasno izraženo pravno mnenje Vrhovnega sodišča je utemeljen tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, saj odločitev tožene stranke (in njena obrazložitev) v izpodbijani odločbi, ni skladna s pravnim mnenjem in stališči Vrhovnega sodišča, pri čemer tožena stranka ni pravilno uporabila določila 9. člena in 3. odstavka 63. člena ZDen v povezavi z 39. členom ZDRS.