komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - komunalna oprema - dostop do omrežja - odmera za dostop do javne ceste - načelo zaslišanja stranke
ZUP ne določa, v kakšni obliki oziroma s katerim procesnim dejanjem je treba stranki omogočiti izjavo, tako upravna kot upravno-sodna praksa pa sta praktično brez izjeme sprejeli stališče, da je to mogoče storiti s pisno komunikacijo s stranko. V obravnavani zadevi iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je med toženko in tožničinim pooblaščenem po elektronski pošti potekala korespondenca o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča je bilo s tem tožničinemu pooblaščencu na ustrezen način omogočeno, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjasni, zgolj to, da pred izdajo drugostopenjske odločbe ni prišlo do „pogovora“, kot to navaja tožnica, pa ne pomeni prej navedene bistvene kršitve pravil upravnega postopka.
Vlaganja se upoštevajo glede na prispevani znesek, ne pa morda v odstotku izpolnitve obveznosti v času, ko je bil ta znesek plačan.
Omrežje, za katero se odmeri komunalni prispevek, ne zajema nujno tudi neposrednega priključka na objekt zavezanca. Zavezanec namreč lahko do cestnega omrežja, katerega uporaba mu je zagotovljena na podlagi plačila komunalnega prispevka, dostopa tudi po zemljišču v zasebni lasti, kar ne vpliva na plačilo komunalnega prispevka.
uporabno dovoljenje - poskusno obratovanje - obratovalni monitoring - strokovno nadzorstvo - vpliv na okolje - strokovno mnenje - rok za izdajo strokovnega mnenja - pravna fikcija
Iz določb 98. člena ZGO-1 izhaja, da mora zaprošeni organ podati zahtevano mnenje glede prejetih poročil v predpisanem 15-dnevnem roku. Ali je ta rok primeren ali ne, ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Če mnenje v tem roku ni dano, je zakonodajalec predvidel nastop posledice, to je danega pozitivnega mnenja. Gre za pravno fikcijo, saj je jasno, da tako mnenje ni bilo izdano. Nastop fikcije pa izključuje ne le nadaljnjo aktivnost upravnega organa pri pridobivanju mnenja, ampak tudi relevantnost (in s tem upoštevanje) kasneje izdanega negativnega mnenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Zakon v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja predvideva izključno preverjanje ustreznosti oziroma zakonitosti nameravane gradnje, kot je prikazana v projektni dokumentaciji, ne pa na podlagi dejanskega stanja v naravi, saj slednje ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč povsem samostojnih inšpekcijskih postopkov.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - dubllinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Ukrep omejitve gibanja je nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bo zapustil ozemlja Slovenije ter da bo, kolikor se ugotovi, da je za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Tožnik je v Republiki Italiji že pred dvema letoma, po poteku vizuma, zaprosil za mednarodno zaščito, vendar tam ni počakal na dokončno odločitev, temveč je odšel na Norveško in tudi tam zaprosil za mednarodno zaščito. Poleg tega iz uradnih evidenc izhaja, da je bil zoper tožnika izrečen ukrep „prepoved vstopa v schengensko območje“, ki ga je razpisala Nizozemska za obdobje 12. 4. 2012 do 12. 4. 2015. Iz povedanega izhaja, da je tožnik ilegalno prehajal državne meje. To pa vsekakor predstavlja okoliščino, ki lahko kaže na možnost begosumnosti in lahko pri odločanju toženke vzbuja bojazen, da bi tožnik lahko onemogočil njegovo morebitno predajo drugi državi, če bi se to izkazalo za potrebno.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 30.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je odločeno izključno o predlogu odvetnika za plačilo storitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik, ki je sicer upravičenec do brezplačne pravne pomoči, se postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta kot stranka ali stranski udeleženec ni udeleževal. Zato po določbah ZUS-1 ne more nastopati kot stranka - tožnik v upravnem sporu in je posledično sodišče njegovo tožbo kot nedopustno zavrglo.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke
V zadevi ni sporno, da se izpodbijano gradbeno dovoljenje nanaša tudi na parcelo št. 472/1, ki je v lasti tožnika. Ker v zadevi tudi ni sporno, da se je tožnik o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, lahko prvič seznanil šele po izdaji izpodbijane odločbe, ko mu je bila odločba poslana v vednost, je očitno, da mu pred njeno izdajo ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zemljišče v lasti Republike Slovenije - sklad kmetijskih zemljišč - investitor - načelo zaslišanja stranke
V primeru, ko je kot inšpekcijski zavezanec določen lastnik zemljišča, in če je to Republika Slovenija kot lastnica kmetijskega zemljišča, s katerim gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je slednji inšpekcijski zavezanec zaradi nelegalne gradnje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ svoje stališče, da je vse objekte zgradil A.A., oprl le na izpovedbo njegovega sina. Ta je povedal, da je bil prvi objekt zgrajen leta 1980, leta 1994 nadzidan s podstrešjem, medtem ko sta bila leta 2000 zgrajena še terasa in bazen. Upravni organ teh trditev ni preverjal, tožniku pa ne v prvem postopku, niti v ponovljenem, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni dal možnosti, da se o teh navedbah izjavi.
ZGO-1 člen 32, 65, 65/1, 66, 66/1. ZUP člen 189, 189/1.
gradbeno dovoljenje - sprememba zahtevka - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dokaz z izvedencem
Sodišče ne vidi kršitve v investitorjevem ravnanju, ko je zaradi vsebinsko spremenjenega zahtevka predložil še vsebinsko spremenjeni projekt, ki je nato postal sestavni del izpodbijane odločbe.
Ali bodo vplivi gostinskega lokala (prezračevanje, hrup), ki je po OPN nesporno dovoljena dejavnost na obravnavanem območju, v dovoljenih okvirih po predpisih, na katere se sklicuje tožnik, bo stvar inšpekcijskega nadzora, pri čemer ima tožnik v primeru morebitnih posegov v njegovo lastninsko pravico zagotovljeno tudi varstvo v civilnem sodnem postopku.
Presoja, ali ima projekt predpisane sestavine, je v pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve. Upoštevati je namreč treba, da pri izdelavi projekta sodelujejo projektanti oziroma odgovorni projektanti, ki morajo izpolnjevati posebne zahteve, ki jih določa ZGO-1, odgovarjajo pa tudi za škodo, ki nastane tretjim in izvira iz njihovega dela. PGD torej pripravljajo za to usposobljeni strokovnjaki, zato mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. To pomeni, da lahko stranka vzbudi dvom v rešitve, predstavljene v PGD, le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov. Šele v takem primeru bi prišla v poštev morebitna postavitev izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve.
Tožnik, ki je v letu 2003 na podlagi odločbe o oprostitvi plačila komunalnega prispevka sicer pridobil pravico do priključitev objekta na komunalno javno infrastrukturo, te pravice zaradi neizdanega gradbenega dovoljenja ni izkoristil. Položaj je torej drugačen kot v primeru, ko bi občina ponovno odmerila komunalni prispevek za obstoječi oziroma zgrajeni objekt, za katerega je investitor plačal komunalni prispevek.
ničnost odločbe - pogoji za ugotovitev ničnosti odločbe - vlagatelj zahteve za ugotovitev ničnosti odločbe - stranka v postopku
Tožnik v postopku izdaje odločbe, katere ničnost uveljavlja, ne more imeti položaja stranke. Zato je odločitev organa, da se zavrže zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe, pravilna.
Tožnici sta inšpekcijski zavezanki, saj sta s pridobitvijo lastninske pravice prevzeli vse pravice in obveznosti v zvezi z nepremičnino, zaradi česar ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
upravni spor - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - različna pravna podlaga zahtevkov - poziv k razdružitvi tožbenih zahtevkov
Ne glede na to, da gre v obravnavanem primeru za postopke v zvezi z nezakonito postavljeno ograjo, ni mogoče z eno tožbo izpodbijati aktov, ki so bili v zvezi s tem izdani. Akta sta namreč izdala različna organa prve stopnje, akta pa se opirata tudi na različni pravni podlagi.
upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo zoper sklep z dne 21. 12. 2012 je potekel 11. 1. 2012. Upravni organ prve stopnje je prejel pritožbo tožeče stranke dne 2. 2. 2012, zato jo je pravilno zavrgel kot prepozno.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Po določbi 88. člena KZ-1 ni potrebno, da je novo kaznivo dejanje (že) storjeno, temveč je potrebna le ocena, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da oseba ne bo storila novega kaznivega dejanja.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
javni poziv - nepovratna finančna vzpodbuda - raba obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb - razpisni pogoji - nova naložba
Nepovratno finančno vzpodbudo je bilo mogoče uveljavljati le za nove naložbe, ki bodo izvedene po oddaji vloge.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru se tožnik po samovoljni zapustitvi Azilnega doma vanj ni vrnil v roku 3 dni, niti pozneje vse do odločitve sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo tožene stranke, zato je sodišče njegovo tožbo, vloženo po njegovi pooblaščenki, ki je svetovalka za begunce, na podlagi 6. točke 1. odstavka v povezavi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1 zavrglo.
državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - sklenitev zakonske zveze
Razlaščenka je s sklenitvijo poroke z madžarskim državljanom po takrat veljavnih predpisih postala madžarska državljanka, s tem pa je izgubila državljanstvo Kraljevine SHS. Zato je ni mogoče šteti za jugoslovansko državljanko v smislu prvega odstavka 9. člena ZDen.
obročno plačilo dolga - pogoji za odpis - omejitve glede odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka - neizterljivost davka
V konkretnem primeru se izterjuje taksa, ki je bila naložena tožeči stranki na podlagi Uredbe o obremenjevanju voda. Za takšno obveznost davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri te obveznosti. Z vidika davčnega organa gre torej za drugo obveznost v smislu 110. člena ZDavP-2, glede katere je davčni organ pristojen le za izterjavo in bi zato z odpustom takšne obveznosti v postopku prisilne izterjave prekoračil svoje pristojnosti. Zakon je določenim davkom in prispevkom podelil poseben status, saj stranke ne morejo zahtevati odloga plačila ali obročnega plačevanja takšnih davščin niti v primerih, ko jim bi eventualno grozila težja gospodarska škoda.