državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - sklenitev zakonske zveze
Razlaščenka je s sklenitvijo poroke z madžarskim državljanom po takrat veljavnih predpisih postala madžarska državljanka, s tem pa je izgubila državljanstvo Kraljevine SHS. Zato je ni mogoče šteti za jugoslovansko državljanko v smislu prvega odstavka 9. člena ZDen.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Po določbi 88. člena KZ-1 ni potrebno, da je novo kaznivo dejanje (že) storjeno, temveč je potrebna le ocena, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da oseba ne bo storila novega kaznivega dejanja.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru se tožnik po samovoljni zapustitvi Azilnega doma vanj ni vrnil v roku 3 dni, niti pozneje vse do odločitve sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo tožene stranke, zato je sodišče njegovo tožbo, vloženo po njegovi pooblaščenki, ki je svetovalka za begunce, na podlagi 6. točke 1. odstavka v povezavi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1 zavrglo.
upravni spor - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - različna pravna podlaga zahtevkov - poziv k razdružitvi tožbenih zahtevkov
Ne glede na to, da gre v obravnavanem primeru za postopke v zvezi z nezakonito postavljeno ograjo, ni mogoče z eno tožbo izpodbijati aktov, ki so bili v zvezi s tem izdani. Akta sta namreč izdala različna organa prve stopnje, akta pa se opirata tudi na različni pravni podlagi.
brezplačna pravna pomoč - varstvo pravic strank - neskladje med vlogo in dokazi - prava neuka stranka
Vloga, ki jo je podala tožeča stranka, je bila nerazumljiva, saj je obstajalo neskladje med vlogo in dokazi, ki jih je tožnica v zvezi z njo predložila. Tožena stranka bi tako morala tožnico pozvati, da se o spornih dejstvih izjasni, saj je šlo za vlogo neuke stranke.
Vsa izvedena gradbena dela je treba obravnavati kot celoto. Ker ta dela pomenijo rekonstrukcijo objekta, pa je v skladu s 3. členom ZGO-1 za njihovo opravo potrebno gradbeno dovoljenje.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - samovoljno nasilje - prosilec iz Somalije - tožbena novota
Nikakor ne more biti sporno, če je tožena stranka pri ocenjevanju varnostnih razmer v Somaliji uporabila poročila organov, ki so del izvršilne veje oblasti, saj zaradi tega ta poročila sama po sebi ne morejo biti nič manj kredibilna. Iz teh poročil izhaja, da se varnostna situacija na območju izboljšuje, vendar je OZN zaskrbljena zaradi varnostne praznine. Govora je tudi o ciljnih umorih ter umorih po pomoti (napačna identiteta žrtve). Ljudje zdaj uživajo svobodo gibanja. Res pa je, da je tudi precej brezzakonja. Navedeno je še, da je Mogadiš sorazmerno miren, da potekajo številna obnovitvena dela, da je prejšnje leto prišlo ogromno pomoči zaradi suše, kar daje občutek stabilnosti, možnosti za zaposlitev in velik optimizem.
Zgolj nestabilnost razmer še ne pomeni, da bi bil tožnik v primeru vrnitve v izvorno državo podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju.
Tožnici sta inšpekcijski zavezanki, saj sta s pridobitvijo lastninske pravice prevzeli vse pravice in obveznosti v zvezi z nepremičnino, zaradi česar ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
varstvo pravic stranke - dopolnitev vloge - prava neuka stranka - zavrženje vloge
Tožena stranka je sicer ravnala pravilno, ko je tožeči stranki izdala poziv za dopolnitev vloge v skladu s 67. členom ZUP in jo tudi opozorila na pravne posledice neizpolnjevanja navodil iz poziva. Vendar pa, glede na to, da je šlo za prava neuko stranko, ki je v postavljenem roku odreagirala in sodišče zaprosila za zahtevane obrazce, bi bilo potrebno njen odgovor oziroma prošnjo obravnavati benevolentno kot ustrezno reagiranje za prava neuko stranko; posledično je po presoji sodišča ne bi smele zadeti posledice iz 67. člena ZUP.
Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo na varstvo pravic strank in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da se prosilkina prošnja za dodelitev BPP zavrže.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Gre za to, da se mora obdolženemu zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo.
ZDen člen 8, 13, 38, 43, 44, 44/5, 44/6, 64, 64/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - vračanje premoženja - vrednotenje premoženja
Iz določb ZDen, ki urejajo vračanje podjetij in kapitala, izhaja pravilo, da se v primeru denacionalizacije podjetij in kapitala prejšnji lastnik odškoduje v vrednosti premoženja podržavljenega podjetja oziroma lastninskemu deležu ustreznega deleža premoženja podržavljenega podjetja. Drugostopenjski organ je z izpodbijano odločbo pravilno priznal odškodovanje upravičencema do denacionalizacije v vrednosti preostanka (alikvotnega dela) neto aktive družbe K. oziroma v vrednosti kolikor odškodovanje (do izdaje izpodbijane odločbe) še ni doseglo ugotovljene vrednosti neto aktive družbe, upoštevajoč pri tem, da je bil podržavljen 94,25 % lastniški delež. Ob teh izhodiščih je drugostopenjski organ pravilno zavrnil zahtevka tožnice, da se upravičencema prizna (še) odškodnina nad vrednostjo alikvotnega dela neto aktive družbe ter odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenih stavb. V primeru vračanja podjetja oziroma kapitala na način iz 38. člena ZDen ni mogoče uporabiti določb 26. člena ZDen, ki urejajo vračanje nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, ter je vrednostni okvir za odškodovanje podržavljenega podjetja oziroma kapitalskega deleža določen z ugotovljeno vrednostjo neto aktive podržavljenega podjetja oziroma njenega alikvotnega dela glede na velikost podržavljenega kapitalskega deleža.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 297.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ prve stopnje izdal po uradni dolžnosti in v okviru pooblastil iz 290. člena v zvezi z 297. členom ZUP, ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje.
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ali morda z njim ni poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi in ugotovilo, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na lastništvo parcelne številke 823/5 k.o. ..., vsled česar naj ne bi bil inšpekcijski zavezanec, ne more uspešno izkazovati svojega pravnega interesa, glede na to, da se inšpekcijski ukrep nanaša na tožnika kot investitorja nezakonite gradnje in ne na lastnika zemljišča. Ker torej tožnik s tožbo uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov, ki je postal pravnomočen, slednji ni izkazal, da bi mu bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja. Glede na določbo 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi tudi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. To pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša.
ZUP člen 9, 146. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 21, 38, 38/5, 38/6, 39. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladnost dejanske rabe - načelo zaslišanja stranke
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v primerih, ko se opravi kontrola brez sodelovanja nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma vlagatelja zahtevkov za uveljavljanje neposrednih plačil v kmetijstvu in so ugotovitve kontrole podlaga za odločitev organa, treba pred izdajo odločbe, ob upoštevanja načela zaslišanja stranke iz 9. in 146. člena ZUP, vlagatelja zahtevka/ov seznaniti z navedenimi ugotovitvami kontrole oziroma podatki iz RKG, ga poučiti o pravnih posledicah teh ugotovitev glede na relevantne predpise in mu dati možnost, da se o teh ugotovitvah izjavi, kakor tudi, da lahko predlaga izvedbo dokazov, ki bi njegove trditve potrdili. Tožnik ves čas upravnega postopka in tudi v tožbi zatrjuje, da je dejansko stanje na spornih GERK-ih drugačno, kot ga izkazujejo podatki iz RKG, vendar pa do sedaj v postopku še ni imel možnosti, da to svoje zatrjevanje tudi dokaže, zaradi česar je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - smrt bližnjega - vlak - neprilagojena hitrost - tožbena novota
Ob upoštevanju dejstev, ki jih je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe po pooblaščencu navedla tožeča stranka, le-ta tudi po presoji sodišča ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Da bi škoda ne nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, tudi po dopolnitvi prošnje ni niti zatrjevala, kaj šele verjetno izkazala. Ob takšnem dejanskem stanju je pričakovanje tožeče stranke tudi v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim in pravnim stanjem, ki jih v razlogih navaja tožena stranka. Sicer povsem splošna in nekonkretizirana tožbena navedba, da je vlak vozil z neprilagojeno hitrostjo, je nova in je zato sodišče v skladu z določbami 20. in 52. člena ZUS-1 pri presoji izpodbijane odločbe ni upoštevalo. Ob ustrezni konkretizaciji in verjetni izkazanosti pa okoliščine, ki jih stranka v tem postopku ni uveljavljala, lahko predstavljajo dodatno dejansko podlago za (ponovno) prošnjo za dodelitev BPP.
Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini člen 11, 11/2, 11/5, 11/6, 12.
cena zdravil na debelo - določanje cene zdravil na debelo
Glede na v drugem odstavku 11. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini natančno določeno vrsto prodajne cene v primerjalnih državah (tj. Avstriji, Nemčiji in Franciji) in publikacij, iz katerih se naj bi te cene ugotavljale, tako prvostopenjski organ ne bi smel uporabiti cene, navedene v zavihku UCD publikacije Vidal (ki nedvomno ni cena na drobno, kar priznava tudi sam organ), temveč bi moral (če bi taka vrsta prodajne cene bila določena) uporabiti ceno, navedeno v zavihku Prix te iste publikacije, v katerem so navedene cene zdravil na drobno, saj je cena na drobno tista vrsta prodajne cene, ki je določena kot upoštevna primerjalna cena v primerjalni državi Franciji. Če pa vrsta prodajne cene, kot je določena v zgoraj navedeni določbi, v primerjalni državi ni navedena v opredeljeni publikaciji, tako kot je to v obravnavanem primeru, pa bi moral prvostopenjski organ smiselno uporabiti prvi odstavek 12. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini in pri določitvi vrednosti PEC upoštevati le vrste prodajnih cen, ki jih Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini za navedene primerjalne države določa kot upoštevne, kar v tem primeru pomeni primerjalne cene v Avstriji in Nemčiji ter na tej podlagi ugotoviti najnižjo preračunano ceno. Ker cene na tak način ni določil, je iz tega razloga odločba nezakonita in jo je zato treba odpraviti.
upravni spor - procesne predpostavke - sklep o dovolitvi izvršbe - skladnost izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi
Sodišče je opravilo presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe in ugotovilo, da 2. točka izreka izpodbijanega sklepa ni skladna s samim inšpekcijskim ukrepom, glede na to, da nalaga izpolnitev obveznosti zgolj z nedorečenim besednim pojmom „omogočijo“ (2. točka izreka) samo tožniku A.A. kot enemu izmed 25 etažnih zavezancev na podlagi inšpekcijske odločbe.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3. SRS standard 18, 21. ZDavP-2 člen 77.
davek od dohodkov pravnih oseb - zmanjšanje davčne izgube v davčnem obračunu - DDV - dobropis - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje
Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnega poročila, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Prihodke in odhodke je tako mogoče izkazovati le skladno s SRS 18. in 21. Knjigovodska listina mora ne glede na to, ali je izdana v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov, izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno, kot to določa SRS 21.1. Tudi po presoji sodišča sporni dobropis ni takšna verodostojna knjigovodska listina, ki bi izkazovala pravo naravo in obseg poslovnega dogodka. Škoda ni ocenjena, niti ni izkazana z verodostojno dokumentacijo, da bi bilo mogoče sploh preveriti verodostojnost dobropisa. Zato ta ni mogel biti ustrezna pravna podlaga za knjiženje v poslovne knjige tožnika.
Zavezanec za davek dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo. V konkretnem primeru bi po mnenju sodišča morala obstajati verodostojna listinska dokumentacija. Pomanjkanja le-te ni mogoče nadomestiti z zaslišanjem prič. Zato davčni organ s tem, ko predlogu tožnika za zaslišanje prič ni ugodil, ni ravnal v nasprotju z ustreznimi določili ZDavP-2 oziroma ZUP.
ZDavP-2 člen 371. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske Republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj s Protokolom člen 8.
davek od dohodkov pravnih oseb - medletne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb - dobiček poslovne enote nerezidenta - opravljanje ladijskih in letalskih prevozov v mednarodnem prometu - dvojno obdavčenje
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja, relevantna za obravnavani primer, določa, da se dobiček iz opravljanja ladijskih in letalskih prevozov v mednarodnem prometu obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež uprave podjetja. Na navedeni podlagi RS nima pravic, da obdavči dobiček poslovne enote nerezidenta, dosežen z opravljanjem letalskih prevozov. Medletno akontiranje davka pa je stvar nacionalne zakonodaje posamezne države in se ne veže na dobiček, pač pa se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje. Tožnica je v inšpiciranih letih dosegla davčno osnovo, višjo od nič, zato njena primerjava z davčnimi zavezanci v Sloveniji, ki imajo davčno osnovno nič, ni ustrezna. Tudi uporaba devetega odstavka 371. člena ZDavP-2 ni ustrezna. Sodišče se sicer strinja s tožnico, da je njen primer specifičen, vendar pa ta specifičnost v določbah zakonov, ki urejajo plačevanje akontacije, ni posebej urejena. Zato za tožnico veljajo določbe zakonov, ki brez izjem določajo, da davčni zavezanci med davčnim obdobjem plačujejo akontacijo davka. Do dvojnega obdavčenja po tem sistemu ne prihaja, saj tožnica ob predložitvi davčnega obračuna uspešno uveljavlja ugodnosti iz konvencije, na podlagi česar se ji akontacije davka vrnejo.