pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Po določbi 88. člena KZ-1 ni potrebno, da je novo kaznivo dejanje (že) storjeno, temveč je potrebna le ocena, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da oseba ne bo storila novega kaznivega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena po dnevu, ko je bila vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pred dnevom odločitve o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je štela, da je rok za predložitev napotnice pričel teči po prejemu odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
Vsa izvedena gradbena dela je treba obravnavati kot celoto. Ker ta dela pomenijo rekonstrukcijo objekta, pa je v skladu s 3. členom ZGO-1 za njihovo opravo potrebno gradbeno dovoljenje.
prijava prebivališča - stalno prebivališče - pravica prebivanja na naslovu novega stalnega prebivališča - dokazila
Stalno prebivališče in spremembo stalnega prebivališča mora posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije.
Tožnik ni predložil dokaza, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja.
obročno plačilo dolga - pogoji za odpis - omejitve glede odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka - neizterljivost davka
V konkretnem primeru se izterjuje taksa, ki je bila naložena tožeči stranki na podlagi Uredbe o obremenjevanju voda. Za takšno obveznost davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri te obveznosti. Z vidika davčnega organa gre torej za drugo obveznost v smislu 110. člena ZDavP-2, glede katere je davčni organ pristojen le za izterjavo in bi zato z odpustom takšne obveznosti v postopku prisilne izterjave prekoračil svoje pristojnosti. Zakon je določenim davkom in prispevkom podelil poseben status, saj stranke ne morejo zahtevati odloga plačila ali obročnega plačevanja takšnih davščin niti v primerih, ko jim bi eventualno grozila težja gospodarska škoda.
državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - sklenitev zakonske zveze
Razlaščenka je s sklenitvijo poroke z madžarskim državljanom po takrat veljavnih predpisih postala madžarska državljanka, s tem pa je izgubila državljanstvo Kraljevine SHS. Zato je ni mogoče šteti za jugoslovansko državljanko v smislu prvega odstavka 9. člena ZDen.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru se tožnik po samovoljni zapustitvi Azilnega doma vanj ni vrnil v roku 3 dni, niti pozneje vse do odločitve sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo tožene stranke, zato je sodišče njegovo tožbo, vloženo po njegovi pooblaščenki, ki je svetovalka za begunce, na podlagi 6. točke 1. odstavka v povezavi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1 zavrglo.
upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo zoper sklep z dne 21. 12. 2012 je potekel 11. 1. 2012. Upravni organ prve stopnje je prejel pritožbo tožeče stranke dne 2. 2. 2012, zato jo je pravilno zavrgel kot prepozno.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - začasna odredba
Tožnik je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite vložil ob prisotnosti tolmača ustno na zapisnik na tedaj opravljenem ustnem razgovoru, na katerem je bil izrecno opozorjen na vsebino določil 56. in 57. člena ZMZ. Prvotno prošnjo je utemeljil z ekonomskimi razlogi in družinsko tragedijo. Kot nove okoliščine oziroma dokaze, s katerimi je utemeljeval zahtevek za odobritev vložitve ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji pa je navedel, da se je pri podaji prve prošnje zlagal in povedal neresnično zgodbo. Kot nove okoliščine oziroma dokaze je navedel ogrožanje s strani teroristov, ki naj bi tožnikovega očeta umorili leta 2001, njegovega strica pa leta 2004. Glede na vsebino teh izjav je tožena stranka pravilno ocenila, da ne gre za takšna nova dejstva ali okoliščine, ki bi nastale po izdaji pravnomočne odločbe z dne 8. 3. 2013, s katero je bila tožnikova prva prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, medtem ko so se vse tožnikove izjave, ki jih je podal v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka, nanašale na dogodke, ki so se zgodili v celoti v času pred vložitvijo njegove prve prošnje za priznanje mednarodne zaščite, zato v ničemer ne gre za dokaze ali dejstva, ki bi nastali po izdaji predhodne odločitve, tožnik pa ni prepričljivo pojasnil razlogov, čemu jih ni navedel že med prvim postopkom, med katerim je bil večkrat opozorjen na svojo dolžnost, da mora izpovedati vsa dejstva, zaradi katerih zaproša za mednarodno zaščito in zaradi katerih se ne more vrniti v izvorno državo.
Zoper izpodbijano odločitev je sicer možen upravni spor, ki pa ne zadrži njene izvršitve. Tako bi tožnik v primeru, če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo sodišča o glavni stvari, lahko bil odstranjen z območja Republike Slovenije, to pa bi pomenilo, da se ne nahaja pod jurisdikcijo te države, zato v tem upravnem sporu ne bi več izkazoval pravnega interesa, ki bi naknadno prenehal v primeru, če bi tožnik zapustil območje Republike Slovenije. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe ugodilo.
koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - javni razpis - načelo enakosti
Že dejstvo, da gre v primeru podelitve koncesije po določbah ZZDej za opravljanje javne službe, zahteva, da se postopek za tako podelitev ne začne samo na podlagi vlog morebitno zainteresiranih, ampak bi bilo treba za podelitev koncesije objaviti javni razpis, kjer bi bili določeni poleg ostalih pogojev tudi kriteriji oziroma merila za izbor prijavljenih kandidatov, določena razpisna dokumentacija ter rok za prijave. Tako bi bili kriteriji zainteresiranim kandidatom znani vnaprej. Kandidati bi vnaprej vedeli, kateri pogoji bodo pri izbiri upoštevani in imeli tudi možnost preveriti primernost in izpolnjevanje pogojev drugih kandidatov. Gre torej za seznanitev vseh zainteresiranih kandidatov s kriteriji oziroma merili za podelitev že v fazi prijavljanja na javni razpis in ne za seznanitev z njimi šele potem, ko so vloge že oddane.
upravni spor - procesne predpostavke - sklep o dovolitvi izvršbe - skladnost izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi
Sodišče je opravilo presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe in ugotovilo, da 2. točka izreka izpodbijanega sklepa ni skladna s samim inšpekcijskim ukrepom, glede na to, da nalaga izpolnitev obveznosti zgolj z nedorečenim besednim pojmom „omogočijo“ (2. točka izreka) samo tožniku A.A. kot enemu izmed 25 etažnih zavezancev na podlagi inšpekcijske odločbe.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine
Pravica do združitve družine in pravica do celovitosti družine na podlagi določbe 36. člena Ztuj-1 se prizna tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, seveda ob pogojih in v skladu s tem zakonom. To pomeni, da v primeru, ko pristojni organ še ni odločil o vlogi za izdajo prej navedenih dovoljenj, ki tujcu dovoljujejo prebivanje v RS, ni mogoče odločiti o priznanju pravice iz 36. člena tega zakona.
ZJC-B člen 19, 19/3. ZJC člen 2, 2/1. ZUreP-1 člen 92. ZCes-1 člen 3, 3/1.
razlastitev - javna cesta - javna korist - druga ustrezna nepremičnina
Glede na tretji odstavek 19. člena ZJC-B šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona (tj. ZJC). Prvostopni organ je lahko zaključil, da je javna korist za razlastitev tožnikove nepremičnine, kot dela obstoječe javne ceste, po kateri poteka cestni promet, kot to določa ZCes-1, v smislu tretjega odstavka 19. člena ZJC-B ugotovljena in posledično tudi odločil o razlastitvi tožnikove nepremičnine.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršena sodna poravnava, ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Predlagatelja sta podpisala zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, zato je pravilen zaključek, da je bila zahteva podana, poleg tega pa sta tudi kasneje molče privolila v izdajo odločbe, zato ni podan ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3. SRS standard 18, 21. ZDavP-2 člen 77.
davek od dohodkov pravnih oseb - zmanjšanje davčne izgube v davčnem obračunu - DDV - dobropis - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje
Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnega poročila, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Prihodke in odhodke je tako mogoče izkazovati le skladno s SRS 18. in 21. Knjigovodska listina mora ne glede na to, ali je izdana v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov, izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno, kot to določa SRS 21.1. Tudi po presoji sodišča sporni dobropis ni takšna verodostojna knjigovodska listina, ki bi izkazovala pravo naravo in obseg poslovnega dogodka. Škoda ni ocenjena, niti ni izkazana z verodostojno dokumentacijo, da bi bilo mogoče sploh preveriti verodostojnost dobropisa. Zato ta ni mogel biti ustrezna pravna podlaga za knjiženje v poslovne knjige tožnika.
Zavezanec za davek dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo. V konkretnem primeru bi po mnenju sodišča morala obstajati verodostojna listinska dokumentacija. Pomanjkanja le-te ni mogoče nadomestiti z zaslišanjem prič. Zato davčni organ s tem, ko predlogu tožnika za zaslišanje prič ni ugodil, ni ravnal v nasprotju z ustreznimi določili ZDavP-2 oziroma ZUP.
ZUP člen 9, 146. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 21, 38, 38/5, 38/6, 39. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladnost dejanske rabe - načelo zaslišanja stranke
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v primerih, ko se opravi kontrola brez sodelovanja nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma vlagatelja zahtevkov za uveljavljanje neposrednih plačil v kmetijstvu in so ugotovitve kontrole podlaga za odločitev organa, treba pred izdajo odločbe, ob upoštevanja načela zaslišanja stranke iz 9. in 146. člena ZUP, vlagatelja zahtevka/ov seznaniti z navedenimi ugotovitvami kontrole oziroma podatki iz RKG, ga poučiti o pravnih posledicah teh ugotovitev glede na relevantne predpise in mu dati možnost, da se o teh ugotovitvah izjavi, kakor tudi, da lahko predlaga izvedbo dokazov, ki bi njegove trditve potrdili. Tožnik ves čas upravnega postopka in tudi v tožbi zatrjuje, da je dejansko stanje na spornih GERK-ih drugačno, kot ga izkazujejo podatki iz RKG, vendar pa do sedaj v postopku še ni imel možnosti, da to svoje zatrjevanje tudi dokaže, zaradi česar je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - smrt bližnjega - vlak - neprilagojena hitrost - tožbena novota
Ob upoštevanju dejstev, ki jih je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe po pooblaščencu navedla tožeča stranka, le-ta tudi po presoji sodišča ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Da bi škoda ne nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, tudi po dopolnitvi prošnje ni niti zatrjevala, kaj šele verjetno izkazala. Ob takšnem dejanskem stanju je pričakovanje tožeče stranke tudi v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim in pravnim stanjem, ki jih v razlogih navaja tožena stranka. Sicer povsem splošna in nekonkretizirana tožbena navedba, da je vlak vozil z neprilagojeno hitrostjo, je nova in je zato sodišče v skladu z določbami 20. in 52. člena ZUS-1 pri presoji izpodbijane odločbe ni upoštevalo. Ob ustrezni konkretizaciji in verjetni izkazanosti pa okoliščine, ki jih stranka v tem postopku ni uveljavljala, lahko predstavljajo dodatno dejansko podlago za (ponovno) prošnjo za dodelitev BPP.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 297.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ prve stopnje izdal po uradni dolžnosti in v okviru pooblastil iz 290. člena v zvezi z 297. členom ZUP, ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje.
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ali morda z njim ni poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi in ugotovilo, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na lastništvo parcelne številke 823/5 k.o. ..., vsled česar naj ne bi bil inšpekcijski zavezanec, ne more uspešno izkazovati svojega pravnega interesa, glede na to, da se inšpekcijski ukrep nanaša na tožnika kot investitorja nezakonite gradnje in ne na lastnika zemljišča. Ker torej tožnik s tožbo uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov, ki je postal pravnomočen, slednji ni izkazal, da bi mu bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini člen 11, 11/2, 11/5, 11/6, 12.
cena zdravil na debelo - določanje cene zdravil na debelo
Glede na v drugem odstavku 11. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini natančno določeno vrsto prodajne cene v primerjalnih državah (tj. Avstriji, Nemčiji in Franciji) in publikacij, iz katerih se naj bi te cene ugotavljale, tako prvostopenjski organ ne bi smel uporabiti cene, navedene v zavihku UCD publikacije Vidal (ki nedvomno ni cena na drobno, kar priznava tudi sam organ), temveč bi moral (če bi taka vrsta prodajne cene bila določena) uporabiti ceno, navedeno v zavihku Prix te iste publikacije, v katerem so navedene cene zdravil na drobno, saj je cena na drobno tista vrsta prodajne cene, ki je določena kot upoštevna primerjalna cena v primerjalni državi Franciji. Če pa vrsta prodajne cene, kot je določena v zgoraj navedeni določbi, v primerjalni državi ni navedena v opredeljeni publikaciji, tako kot je to v obravnavanem primeru, pa bi moral prvostopenjski organ smiselno uporabiti prvi odstavek 12. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini in pri določitvi vrednosti PEC upoštevati le vrste prodajnih cen, ki jih Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini za navedene primerjalne države določa kot upoštevne, kar v tem primeru pomeni primerjalne cene v Avstriji in Nemčiji ter na tej podlagi ugotoviti najnižjo preračunano ceno. Ker cene na tak način ni določil, je iz tega razloga odločba nezakonita in jo je zato treba odpraviti.