davki - prisilna izterjava davka - dolgovni seznam - izvršilni naslov
Dolgovni seznam, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada in overi direktor davčnega urada, je izvršilni naslov, če davčni dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz več izvršilnih naslovov.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 105, 105/4.
davek na dodano vrednost - vračilo davka prodajalcu - pogoji za vračilo davka - predloženi obrazci DDV-VP - s strani carinskega organa potrejeni računi
Davčni organ odloči o vračilu DDV prodajalcu na podlagi predloženih obrazcev DDV-VP in s strani carinskega organa potrjenih računov, obrazcev DDV-VE in dokazilu o izplačilu DDV kupcu.
ZDDV člen 55. Pravilnik za izvajanje DDV člen 101, 102, 103, 105, 105/3.ZUP člen 9. ZDavP člen 18. ZUS člen 60, 60/1-2, 73.
davek na dodano vrednost v potniškem prometu - pogoji za vračilo prodajalcu - dvom v predhodno vračilo DDV kupcu - potrditev listin s strani carinskega organa - začasna odločba
Če prodajalec izkaže z izpolnjenim obrazcem DDV-VP, potrjenim s strani carinskih organov, da je kupcu vrnil DDV, mora davčni organ v primeru dvoma v vračilo DDV kupcu presoditi objektivne okoliščine v smislu predpisanih zakonskih pogojev za vračilo DDV in tudi subjektivne okoliščine na strani prodajalca, to je njegovih zmožnosti, da ugotovi, ali so bili v času, ko je DDV kupcu vrnil, dejansko izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Če se izda začasna odločba, je treba obrazložiti razloge za to.
ZDDV člen 34, 34/1-2, 34/1-3, 34/1-4, 40, 40/6, 54, 54/4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 98, 98/3. ZUS člen 73.
davek na dodano vrednost v potniškem prometu - pogoji za vračilo - račun kot verodostojna listina - pravo EU - vzajemnost
Davek na dodano vrednost se prodajalcu vrne, če izkaže, da ga je že vrnil kupcu ter izpolnjenemu obrazcu DDV-VP priloži potrjen račun, ki pa mora imeti vse predpisane sestavine. Če jih nima, se vloga za vračilo DDV zavrne.
upravni spor - dopustnost tožbe - tožba zoper dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke - zavrženje tožbe
Odločba, ki je bila izdana v denacionalizacijskem postopku, v katerem tožnik ni sodeloval, je, glede na to, da stranke zoper njo niso vložile pritožbe, postala dokončna in pravnomočna. Ker pa se tožba lahko vloži le znotraj odprtega tožbenega roka za stranke v postopku, ta rok pa zaradi nevložene pritožbe in pravnomočnosti odločbe v tem primeru sploh ni začel teči, je odločitev sodišča o zavrženju tožbe pravilna.
tožba zaradi nezakonitega dejanja, s katerim je bilo poseženo v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS
Tožnik ima pravni interes za tožbo zaradi nezakonitega dejanja, s katerim je poseženo v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, dokler nezakonito dejanje še traja. Ob ugotovitvi, da je nezakonito dejanje prenehalo, sodišče tožbo zavrže. Tožnik pa ima v primeru kršitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave RS po že končanem postopku možnost vložiti odškodninsko tožbo po 26. členu Ustave RS.
Kadar postane skupno bivanje neznosno se pogodba o preužitku zato v znatnem delu ne izvršuje, vzrok za to pa tiči na doživljajski strani preživljanca, mora ta poseči po milejši sankciji, ne pa zahtevati razveze pogodbe. Usklajenost temeljnih načel obligacijskega prava ter ustavnega načela sorazmernosti zahteva, da skuša tak preživljanec pogodbeno razmerje najprej ustrezno spremeniti. Šele če to ni mogoče ali če druga stran v takšno spremembo ne privoli, lahko zahteva razvezo pogodbe.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22952
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - resna grožnja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za obstoj resne grožnje kot znaka kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ni bistveno, ali je storilec grožnjo nameraval uresničiti oziroma kaj je z njo želel doseči.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odločba o dovolitvi priglašenih del - postavitev ograje - uskladitev izvedenih del z odločbo o dovolitvi priglašenih del
Ker je tožnik zgradil drugačno ograjo, kot mu je bilo dovoljeno z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je urbanistični inšpektor izdal ukrep po 1. odstavku 75. člena ZUN, da se izvedena dela uskladijo s pogoji izdane odločbe o priglasitvi del.
ZUP (1986) člen 286, 288, 288/1. ZUS člen 72, 72/2, 74.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - pritožba v izvršilnem postopku - izpodbijanje odločbe, ki se izvršuje
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne bi smelo presojati pravilnosti izvršilnega naslova. Po 1. odstavku 288. člena ZUP/86 se pritožba v upravnem izvršilnem postopku lahko nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
dokazovanje - izvedensko mnenje - dokazi - postopek z izvedencem - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka priskrbi pred pravdo, ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če v to privoli nasprotna stranka.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o odreditvi pripora
Motivi za storitev kaznivih dejanj zoper premoženja so praviloma enaki motivu, ki vodi storilce kaznivega dejanja prepovedanega prometa z mamili, namreč koristoljubnost. Zato je zmotna trditev, da sodišče za utemeljitev ponovitvene nevarnosti ne bi smelo upoštevati prejšnjih obsodb in tekočih kazenskih postopkov, ker da gre za povsem drugačna kazniva dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22992
URS člen 34.KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ se kaže v povzročitvi občutka ogroženosti osebe, pri čemer ni pomembno, ali je storilec grožnjo nameraval uresničiti.
Ali je podan utemeljen sum, torej zadostna stopnja verjetnosti, da je osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, presodi preiskovalni sodnik (oziroma sodišče) na podlagi dokaznega gradiva, ki mu ga je poslal državni tožilec in v odločbi o odreditvi pripora navede tiste konkretne okoliščine, iz katerih tak sum izhaja. Pri tem preiskovalni sodnik praviloma ne presoja verodostojnosti dokazov, s katerimi je obrazložil utemeljenost suma.