denarna odškodnina - izvensodna poravnava - nova škoda
Ker sta sodišči ugotovili, da so se težave zaradi lumboishialgije pojavile že pred sklenitvijo poravnave, da je tožnik zato hodil na številne preglede in da se tudi poslabšanje po sklenitvi poravnave kaže le v obliki za lumboishialgijo tipičnih recidivov, ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da gre za novo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08913
ZOR člen 154, 210, 219. ZTLR člen 42.ZPP člen 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
odmena za uporabo tuje nepremičnine - odškodninska odgovornost - izključitev protipravnosti - stvarna služnost - negatorna tožba - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V točkah po ODT označena vrednost spora ni vrednost spornega predmeta, izražena v denarni enoti, in ima enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta (primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.12.1994, objavljeno v Pravnih mnenjih 2/94, str. 5). Zato v zvezi s pravnomočno odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnika ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT.
Ker je pravica stvarne služnosti praviloma neodplačna, in ker tožnik ni izkazal morebitnega drugačnega dogovora med lastniki zemljišč, ki bi lastnike gospodujočega zemljišča zavezoval k plačevanju odmene oziroma nadomestila za uporabo služečega zemljišča z namenom izvrševanja služnostne pravice hoje in voženj, ni nikakršne podlage za tožnikov denarni (obligacijski) zahtevek iz tega naslova. Ugotovitev o upravičenosti tožencev do uporabe tožnikovega zemljišča za potrebe dostopa in dovozov na njihovo zemljišče pa jemlje ravnanju tožencev tudi lastnost protipravnosti in s tem izključuje njihovo odškodninsko odgovornost, do katere ne morejo privesti posegi v lastninsko pravico tožnika, ki so dovoljeni in ki niso protipravni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23039
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 364, 364/7, 364/8, 155, 18, 18/2, 343, 343/2, 420, 420/2, 421, 421/3, 423, 423/2.KZ člen 212, 47, 25, 27, 27/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - glavna obravnava - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - sostorilstvo - pomoč zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - rok za vložitev dopolnitve zahteve
Navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi ni obvezna v smislu določb 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Obdolženec je lahko v istem kazenskem postopku zaslišan kot priča glede dejanj, ki niso njegova kazniva dejanja.
Ker niti v zahtevi za varstvo zakonitosti ni pojasnjeno, kateri deli prestreženih telefonskih pogovorov naj bi bili pomembni za obsojenčevo obrambo, sodišče ni kršilo pravice do izvajanja materialnopravno relevantnih dokazov v njegovo korist, saj je zahteva obrambe, da se na glavni obravnavi posluša prav vse prestrežene telefonske pogovore tega obsojenca, očitno neupravičena.
Dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti je prepozna, saj je bila vložena po preteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, v njej pa je uveljavljena bistvena kršitev, ki v zahtevi sploh ni bila omenjena in torej ne dopolnjuje obrazložitve že uveljavljene kršitve.
Pomanjkljiva ocena verodostojnosti dokaza je lahko kršitev določb 7. odstavka 364. člena ZKP, ne pa kršitev postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Odločilnost prispevka sostorilca (25. člen KZ)ne pomeni nujno, da brez njega kaznivega dejanja objektivno ne bi bilo mogoče izvršiti, zadošča, da bi bila izvršitev bistveno otežena v očeh sostorilcev, presoja pa se ob upoštevanju konkretnih okoliščin, namreč, ali bi se sostorilci odločili za izvršitev kaznivega dejanja na način in v okoliščinah, kot so ga načrtovali, sprejeli vloge v skupni izvršitvi po načelu delitve dela, uporabljena sredstva in podobno.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/2. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja za azil - preganjanje - zavajanje organa in zloraba postopka
Če je podan kateri izmed pogojev iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, se prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena v tako imenovanem pospešenem postopku.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka
Za izrek ukrepa o začasni omejitvi gibanja zadostuje že sum zavajanja oz. zlorabe azilnega postopka (3. alinea 1. odstavka 27. člena v zvezi s 5. alineo 1. odstavka 36. člena ZAzil).
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravil postopka - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 50. člena ZUS, ker je na nejavni seji ugotavljalo dejstva, ki jih je v dopolnitvi odgovora na tožbo zatrjevala tožena stranka, tožečima strankama pa ni omogočilo, da bi se izjavili o teh dejstvih. Podana je bistvena kršitev postopka po 1. točki 1. odstavka in 2. odstavku 72. člena ZUS. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje glede napotitve tožečih strank z odškodninskim zahtevkom na pravdo na podlagi 2. odstavka 63. člena ZUS.
omejitev gibanja - razlog za omejitev gibanja ni podan - prosilcu ni bil izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države
Tožena stranka ne more šteti, da je tožnik prošnjo za azil (21.9.2005) umaknil, dokler o tem ne odloči na podlagi določb 42. člena ZAzil. Razlog za omejitev tožnikovega gibanja ni podan, ker iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožniku bil izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države. Poleg tega je tožnik užival pravice prosilca za azil na podlagi prošnje za azil z dne 21.9.2005, o kateri pa tožena stranka po podatkih upravnih spisov do izdaje sklepa o omejitvi gibanja (4.10.2005) še ni odločila.
azil - očitno neutemeljena prošnja - zavrnitev prošnje za azil - verjetno zatrjevano preganjanje
Glede na poročila s Kosova in splošno znanega dejstva, da so lahko preganjani Albanci, ki so med vojno v letu 1999 sodelovali s Srbi, pa ni verjetno, da bi še vedno Srbi preganjali tiste Albance, ki so podpirali OVK in je zato prošnja tožnika, ki je postavil slednjo trditev, očitno neutemeljena, saj mu na Kosovu ne grozi zatrjevano preganjanje.
tujci - delovno dovoljenje - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Rok, določen v 23. členu ZZT, je materialni prekluzivni rok, in z njegovim potekom preneha obstajati eden izmed pogojev za pridobitev pravice do osebnega delovnega dovoljenja po 23. členu ZZT.
določitev zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožnica je v postopku ves čas ugovarjala, da sporna zemljišča ne sestavljajo skupaj eno gospodarsko enoto. Ker tožena stranka tožničinih ugovorov ni dovolj presodila, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
azil - pospešeni postopek - preganjanje v izvorni državi
V pospešenem postopku ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ampak za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene in so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se tičejo obstoja kakšnega od razlogov, določenih v navedenih določbah ZAzil.
ZUS člen 16, 25, 59, 75.ZDen člen 1, 3, 8.ZPP člen 80.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - stranka - pravdna sposobnost - tožba vložena v imenu mrtvega - zavrženje tožbe
Tožnik je lahko le živa fizična oseba, ki je pravdno sposobna. Če oseba, ki je navedena kot tožeča stranka, že ob vložitvi ni več obstajala, pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega, ni mogoče odpraviti.
gradbeno dovoljenje - začasna odredba - začasna ureditev stanja - procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe - predlog v zvezi s spornim razmerjem
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki pa je tisto razmerje, o katerem je bilo ali bi moralo biti dokončno odločeno s posamičnim aktom, ki se izpodbija s tožbo.
akt društva - statut društva - podlaga za vpis sprememb aktov v register društev - komisija za izdelavo in sprejem sprememb statuta - pooblastilo komisiji - veljavnost pooblastila
Akt, ki ni bil sprejet v skladu s pravili (statutom) društva, ni veljaven in ne more biti podlaga za vpis sprememb glede organiziranosti in glede zastopnika društva. Pooblastilo posebni komisiji za izdelavo in sprejem sprememb statuta je veljavno, če je sprejeto po postopku, ki je določen v statutu za sprejem aktov društva.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu za azil v izvorni državi ne grozi preganjanje
Preganjanje zaradi razlogov, ki jih je prosilec za azil navedel za pridobitev azila v RS (verbalno nadlegovanje z žaljivim poimenovanjem "cigan"), ni takšno, kakršno se je kot pravni standard uveljavilo v upravno-sodni praksi.
Iz dokazov izvedenih v postopku je razvidno, da je tožnici najprej bil izdan sklep, da ji delovno razmerje preneha po 11. točki prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.), ker naj bi odklonila eno od pravic iz 30. člena ZDR. Po tem sklepu naj bi ji delovno razmerje prenehalo v 30 dneh po dokončnosti sklepa (sklep je bil izdan 10.4.2001). Ker se tožnica 18.4.2001 po končanem dopustu brez opravičila ni več vrnila na delo, pa ji je tožena stranka izdala nov sklep o prenehanju delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR zaradi neopravičene odsotnosti z dela zaporedoma pet delovnih dni, pri čemer naj bi ji delovno razmerje, ker se na delo ni vrnila, prenehalo s prvim dnem odsotnosti z dela. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da ji preneha delovno razmerje po določbi 11. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, ker je bila ponujena rešitev sprejeta tudi v skladu z določbami 30. člena ZDR in ne samo v skladu z določbami SKPB. Ker tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihajala na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR, in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela v skladu z določbo 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR.
V postopku ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca oziroma ugotavljanje pričakovanih delovnih rezultatov je potrebno delavca spremljati najmanj 30 dni, za ta čas je potrebno zbrati delovno dokumentacijo, delavec mora biti vabljen na razgovor, omogočeno mu mora biti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za oceno in odločitev, o postopku mora biti obveščen sindikat, ki lahko delavca tudi zastopa, negativno oceno pa mora v ugovornem postopku preizkusiti ustrezno sestavljena komisija.