ZPP člen 39, 41, 191, 195, 350, 350/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 174, 200, 200/2, 201, 201/1. ZOSRL. ZOTMR člen 128.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - denarna odškodnina - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - povrnitev škode - pritožba - obseg pritožbenega preizkusa - odgovornost lastnika letala - trenažni let kot nevarna dejavnost - smrt hčerke
Pritožbeno sodišče je omejeno s prvostopenjskimi razlogi samo toliko, kolikor se ti nanašajo na dejanske ugotovitve, pri pravni argumentaciji pa ti razlogi pritožbenega sodišča v ničemer ne omejujejo.
Investitor mora plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, če gradi počitniški objekt izven območja urejanja stavbnih zemljišč.
nepopolna tožba - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - prenos pooblastila - zastopanje po odvetniku - podpisnik pooblastila - zavrženje tožbe
Pooblastilo za zastopanje pravne osebe lahko na odvetnika prenese le oseba, ki je zakoniti zastopnik pravne osebe. Poziva tožeči stranki po 29. členu ZUS za odpravo pomanjkljivosti tožbe ni potrebno poslati v obliki sklepa, saj tega ta člen ne navaja.
razmerja med solastniki - posli rednega upravljanja - sklenitev najemne pogodbe brez soglasja solastnika stanovanja - uporaba stanovanja brez pravne podlage - tožba na izpraznitev stanovanja
Za toženko je pravni položaj enak, če sploh nima najemne pogodbe ali če je najem po najemni pogodbi za določen čas potekel. V obeh primerih uporablja stanovanje brez pravnega naslova, kar ima za posledico, da lahko lastnik zahteva izpraznitev (58. člen Stanovanjskega zakona).
Spremenjena pravna razlaga tretjega odstavka 63. člena ZDen (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I.23/93), ki pomeni vsebinsko spremenjeno pravno naziranje Ustavnega sodišča RS o tem, da gre pri tej določbi za izpodbojno pravno domnevo in ne za pravno fikcijo, ne more biti razlog za obnovo postopka po 249. členu ZUP (1986).
Ker ni dokazov, da se tožnica ni mogla neprekinjeno najmanj 3 mesece vrniti na svoj dom, kar je pogoj iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, tožnici uveljavljenega statusa žrtve vojnega nasilja (begunke) ni bilo mogoče priznati.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper narod in državo - sovražna propaganda
Za kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKND ni zadoščala vsaka sovražna propaganda, pač pa je morala vsebovati poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve.
plačilo prispevka za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - upoštevanje plačil pri izračunu stroškov
Odločba, ki stranki nalaga obveznost plačila, mora temeljiti na ustreznem predpisu, vendar zgolj sklicevanje na predpis, brez obrazložitve, na podlagi katere bi zavezanec imel možnost preveriti in ugotoviti, kar se mu zaračunava, je pomanjkljiva in stranki onemogoča učinkovito pravno varstvo.
ponovna odmera pravic vojnim invalidom po novem zakonu - načelo enakosti pred zakonom - izdaja odločb z učinkom za nazaj
Kadar gre za zmanjšanje pravic, ki je ustavno dopustno, načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se takšno zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem. Za izdajo odločbe z učinkom za nazaj ni podlage v zakonu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Storilec kaznivega dejanja je ravnal z naklepom, če se je v času storitve kaznivega dejanja zavedal vseh okoliščin le-tega in je nastanek posledice hotel oziroma je vanjo privolil. Ker tudi ugotavljanje teh dejstev predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja, njihov preizkus ni predmet postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KZ člen 2, 126, 329, 329/1. ZVCP člen 19, 19/81, 122, 122/3-3, 122/13.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - sled poškodbe - metode za razlago kazenskega zakona - sistematična metoda - primerjalna metoda
Sled poškodbe - izraza KZ ne pozna - je treba pravno opredeliti kot prizadetost telesne celovitosti, kar je zakonski znak kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 329. člena KZ je podano, če je poškodovanec vsaj lahko telesno poškodovan.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo zagovornikov predlog za odpravo pripora.
obnova kazenskega postopka - nov dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložniki zahteve za varstvo zakonitosti ponujajo lastno dokazno presojo, ki se razlikuje od tiste v izpodbijani pravnomočni sodbi in na tej podlagi izpodbijajo sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka, izpodbijajo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Po 2. odstavku 420. člena ZKP to ni podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Sodišče po nekaj preklicanih in preloženih glavnih obravnavah ni več sprejelo zagovornikovega opravičila za preložitev glavne obravnave v postopku, v katerem obramba z zagovornikom ni obvezna, zagovornika pa je tudi obvestilo, da ima obdolženec dovolj časa, da si vzame drugega zagovornika. Odgovor na vprašanje, ali je s tem kršilo obdolženčevo pravico do proste izbire zagovornika v taki meri, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe, je odvisno od možnosti učinkovitosti obrambe. Ta pa je odvisna od tega, ali je imel obdolženec vsestransko možnost izjaviti se o vseh dejanskih in pravnih vprašanjih v zvezi z vloženo obtožbo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odločitev po uradni dolžnosti - vročitev tožbe zaradi odgovora - seznanitev s tožbo
Če je bil toženec samo seznanjen s tožbo, ni pa mu bila še vročena zaradi odgovora, se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno.
Dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na letnico graditve sporne nepremičnine, ne pomenijo novega dejstva v tej zadevi, saj je bila ta okoliščina zatrjevana že v prejšnjem postopku. Kot novi se tudi ne morejo upoštevati dokazi, ki jih je stranka tedaj predlagala, pa niso bili izvedeni.
pripor - ponovitvena nevarnost - grožnja s kaznivim dejanjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nevarnosti, da bo obdolženec storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, si ni mogoče razlagati tako, da bi se nanašala na kazniva dejanja, ki so istovrstna tistim, za katera je uveden kazenski postopek, saj bi sicer šlo za eno od ostalih dveh oblik iteracijske nevarnosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje navedlo, da bo solastninska pravica na vrnjenih zemljiščih vpisana v zemljiško knjigo, to pa je že bilo izvedeno, to pojasnilo ni kršitev, ki bi vplivala na njegovo odločitev.