ZD člen 107, 107/1, 107/2, 107/3, 112, 112/2, 137,137/3.OZ člen 558, 567, 1060.
izročilna pogodba med izročevalcem in osebo, ki ni njegov potomec - obličnost - overitev pogodbe pri notarju - preužitkarska pogodba
Razlogi za strožjo obličnost izročilnih pogodb ob pogojih iz 107. člena ZD v primerjavi s takšnimi pogodbami, ki niso sklenjene med prednikom in potomcem, so med drugim v tem, da gre pri potomstvu za zakonite dediče prvega dednega reda z učinki glede veljavnosti pogodbe, če se (ne) strinjajo z njo vsi potomci in posvojenci, oziroma glede neokrnjenosti pravice izročevalčevega zakonca do nujnega deleža. Nadalje, strinjanje potomcev in posvojencev z izročilno pogodbo lahko pomeni po vsebini odpoved dedovanju glede izročenega premoženja, za takšno dejanje pa je spet potrebna sodna overovitev. Če se omenjene osebe ne strinjajo s pogodbo oziroma ne sodelujejo pri njeni sklenitvi, je moral sodnik pogodbeni stranki opozoriti na posledice tega dejstva. Vse našteto ne pride v poštev pri sklenitvi pogodbe med prevzemnikom in tretjo osebo ali sorodnikom, ki ni izročevalčev potomec.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06832
URS člen 14, 22.ZS člen 109. ZPP (1977) člen 421, 421/9.
načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - materialnopravne pravice - obnova postopka - razlogi za obnovo - nova dejstva in dokazi - sodba v drugi podobni zadevi - enako dejansko stanje - privatizacija stanovanj
Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka. Takšna sodba namreč ne more biti del dejanskega stanja sodbe v obravnavani zadevi.
Obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi je lahko uspešen le, če bi sodišče na njihovi podlagi ugotovilo drugačno dejansko stanje. Ker druga sodba, kot rečeno ne more biti del dejanske podlage sodbe, tudi ne more biti dejstvo ali dokaz po 9. točki 421. člena ZPP (1977).
Ustava določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Ta pravica do enakega varstva pravic zajema v povezavi z načelom enakosti pred zakonom poleg procesnih tudi materialnopravne pravice, kar pomeni, da mora sodišče v enakih zadevah materialno pravo uporabljati enako. Vendar je o kršitvi tega načela mogoče govoriti le takrat, ko se neka sodna odločba odmika od ustaljene sodne prakse (ne pa posamične sodbe). Nadalje, mora iti za sodno prakso, ki jo verificira oziroma izoblikuje vrhovno sodišče. Pri napadeni odločitvi bi moralo iti za samovoljno, arbitrarno odločitev, pri primerjani odločitvi pa za pravilno odločitev.
Zadeva zaradi poškodovane ključavnice na balkonskih vratih v stanovanjski hiši, v kateri stanuje tožeča stranka in v kateri ji je nastala škoda v višini 1.000,00 SIT, ni pomembna za njen osebni in socialnoekonomski položaj, zato tožeča stranka ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Ker niti ZDSS niti ZRS nimata določb o pristojnosti za odločanje v sporih o odločbi o hrambi statuta (sindikata), to pomeni, da ne gre za kolektiven delovni spor iz 6. člena ZDSS. Glede na to, da o hrambi statuta z odločbo odloča upravni organ, pri čemer za izpodbijanje te odločbe ni predvideno drugo pravno varstvo, je sodno varstvo lahko zagotovljeno le v upravnem sporu.
Iz pogodbe o opravljanju trenerskega dela in del sekretarja kluba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, ne izhaja, da bi bila to pogodba o opravljanju začasnih oziroma občasnih del v smislu delovno pravnih predpisov. Pogodba se nanaša na dela, ki ne ustrezajo niti pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot redno delo v delovnem razmerju niti občasnemu ali začasnemu delu. Pogodba ima elemente podjemne pogodbe (pogodbe o delu), kot jo določa Zakon o obligacijskih razmerjih v 600. členu. Predvsem zato, ker delo ni začasno ali občasno, ne gre za delo oziroma pogodbo o delu iz 4. točke 4. člena ZDSS. Zato spor, ki izvira iz takega razmerja, ne more biti individualni delovni spor, ampak je lahko spor iz civilnopravnega razmerja.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
pooblaščenci - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Toženec, ki je v navedeni pravdni zadevi najprej vložil revizijo sam, ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji, ne ob vložitvi revizije zatrjeval ali predložil dokaza o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna revizija, ki jo je vložil toženec sam, ki te pravice nima, pa ni dovoljena.
Po sicer nepotrebnem pozivu sodišča prve stopnje tožencu, da vlogo ustrezno dopolni (po 374. členu sodnik prve stopnje revizijo, ki jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zavrže), je nato toženec vložil revizijo še po pooblaščenki, ta revizijska vloga pa je prepozna.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Samo na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja ni mogoče sprejeti sklepa o ponovitveni nevarnosti. To je mogoče storiti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in njegovo dosedanje življenje omogočajo zanesljiv in konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti, da bo na prostosti ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
povrnitev škode - neupravičena obsodba - dachauski proces - svojci žrtve neopravičene obsodbe - posredni oškodovanci - premoženjska škoda - izguba plače - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti moža in očeta - višina denarne odškodnine
Pravna podlaga za različne oblike odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo svojcev v povojnem procesu neopravičeno obsojenega in ubitega svojca je glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe v določbah ZOR. Le glede dela odškodninskega zahtevka je neposredna podlaga v 541. členu ZKP (1994), in sicer glede tistega dela v katerem tožnici kot dedinji neopravičeno obsojenega terjana plačilo njegove plače za čas od aretacije do njegove smrti, kar uveljavljata kot podrejeno pravno podlago. Primarno uveljavljana pravna podlaga v tej zadevi ne pride v poštev. Določba 194. člena ZOR ne utemeljuje njunega zahtevka za plačilo plače od smrti dalje, ker se po njej prisoja odškodnina v obliki denarne rente, in sicer za sedanje in bodoče preživljanje, ne pa za daljše obdobje za nazaj (od 1951 do 1978). Tožnici sta izrecno izjavili, da ne uveljavljata revizijskega zahtevka.
Presoja pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti neopravičeno obsojenega in ubitega moža oziroma očeta.
izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev izročilne pogodbe - preklic izročitve
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ocenili, da vsebuje sporna pogodba največ elementov izročilne pogodbe in sta razvezo pogodbe utemeljili z razlogi, ki so navedeni v 115. členu ZD. Pri tem nista navajali razlogov iz prvega odstavka tega člena, kot meni tožena stranka, temveč sta se (vsaj opisno) opirali na drugi in tretji odstavek 115. člena ZD, ki omogočata razveljavitev izročilne pogodbe, če prevzemnik ne izvršuje dogovorjenih določil o preživljanju ali plačilu dolgov ter v drugih primerih neizpolnitve bremen, če gre za bremena, ki so pomembna za izročitelja, in druge okoliščine primera.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VS06828
ZOR člen 210, 210/2, 211, 1004, 1004/1.ZLS člen 19, 19c/4.
krajevna skupnost kot upnik - subsidiarno poroštvo - občina kot zakoniti porok za obveznosti krajevne skupnosti
Pravno pravilo, da se od subsidiarnega poroka sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pismeni zahtevi (prvi odstavek 1004. člena ZOR), ne narekuje razlage, da upnik lahko vloži tožbo proti poroku šele potem, ko je bila obveznost glavnemu dolžniku že naložena s sodbo, pa je kljub temu ni izpolnil. Od trenutka, ko je nastopila subsidiarna obveznost subsidiarnega poroka, ima upnik izbiro: tožiti samo glavnega dolžnika ali samo poroka ali oba - v tem zadnjem primeru seveda kot solidarna dolžnika. Tudi v primeru, ko je treba prvi odstavek 1004. člena ZOR uporabiti za občino kot zakonitega subsidiarnega poroka za obveznosti krajevne skupnosti, ki je pravna oseba (četrti odstavek 19.c člena ZLS), ni razlogov za drugačen odgovor na vprašanje, kdaj pridobi upnik krajevne skupnosti tožbeno pravico proti občini.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - umor - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je utemeljeno osumljen poskusa umora. S kaznivimi dejanji te vrste se v kar največji meri ogroža varnost ljudi oziroma njihovo življenje in zato pri takšnih kaznivih dejanjih zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih, ko varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
povrnitev škode - odgovornost upravljalca plaže - padec pod tušem
Odgovornost toženk za tak škodni dogodek kot se je pripetil tožnici, bi bila lahko glede na njene trditve o pomanjkljivostih tlaka pod tušem, če bi se potrdile, le krivdna, saj bi šlo za odvrnljive pomanjkljivosti (ter po sodni praksi ne bil šlo za objektivno odgovornost, ker uporaba tuša s protidrsno obdelavo tlaka pod njem na plaži ne bi mogla predstavljati večje nevarnosti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Okoliščini, da je tožnica strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču in da sta njena starša upokojena delavca prvega sodišča, ne utemeljujeta predlagane delegacije. Znanstvo s stranko ali z njenimi bližnjimi sorodniki samo po sebi ne utemeljuje dvoma v nepristranskost posameznih sodnikov.
Pri denarnih terjatvah z devizno klavzulo je dogovarjanje pogodbenikov o višini obrestne mere zamudnih obresti prosto, kar je v skladu z 10. členom ZOR o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, saj tega vprašanja za take terjatve ne ureja noben predpis, torej tudi prisilni ne. Pravilni so tudi razlogi obeh sodišč, da ne gre za dogovor, ki bi nasprotoval morali.
Za ugotovitev ničnosti dololočenega pogodbenega določila morata biti kumulativno podana objektivni in subjektivni element iz 141. člena ZDR.
Izbrisna pobotnica, izdana na podlagi fiktivne pogodbe, nima pravnega učinka. Zato je odpadla podlaga za izbris zavarovanja toženčeve terjatve iz prve posojilne pogodbe.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti staršev - potrebe otrok
Odplačevanje kredita za stanovanjsko hišo ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otroka, saj preživnine spadajo med privilegirane terjatve (197. člen ZIZ). Omenjena okoliščina, češ da tožnica in hčeri stanujejo v skupni stanovanjski hiši, pa je predmet delitve skupnega premoženja in morebitnih obligacijskih terjatev, ne pa določitve višine preživnine.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - odškodninski spor - zavrženje revizije
Tožena stranka ni niti v pritožbi, niti v reviziji navedla zneska, za katerega šteje, da je sodišče tožeči stranki previsoko odmerilo odškodnino.
Vrhovno sodišče ne sme samo ocenjevati vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Po 371. členu ZPP sme preizkusiti izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.
povrnitev škode - odgovornost lastnika stavbe - zdrs snega s strehe stavbe
Odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi zdrsa snega s streh, ni urejena s posebnimi predpisi. Zato je potrebno odgovornost za tako škodo presojati po pravilih civilnega (odškodninskega) prava - torej po 154. in naslednjih členih ZOR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - žaljiv odnos stranke do sodnikov
Okoliščina, da se dolžnikov direktor kot zakoniti zastopnik družb, katerih družbenik je, ali kot fizična oseba, pojavlja kot stranka v večjem številu raznih sodnih postopkov, kjer na različne načine izraža nezaupanje v delo sodišča, ni drug tehten razlog iz 67. člena ZPP, ki bi upravičil ugoditev predlogu za delegacijo.