določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pogoji za prenos pristojnosti - stvarna pristojnost
Po 67. členu ZPP gre za prenos krajevne pristojnosti, ne pa za prenos stvarne pristojnosti, kar dejansko na pobudo tožene stranke predlaga sodišče, ko z razlogi ekonomičnosti in racionalnosti utemeljuje predlagani prenos z okrajnega na okrožno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča - žaljivo obnašanje stranke
Razlogov (postopkovne ali kakšne druge narave), zaradi katerih bi se postopek na drugem sodišču lažje opravil, predloga ne navajata in prav tako ne razlogov, ki bi jih bilo mogoče šteti za procesno tehtne. Namreč temelj delegacije je v njeni smotrnosti. Te vsebina vlog ne izkazuje. Okolnosti, ki jih navaja Okrajno sodišče v Radovljici, je mogoče reševati z ukrepi, ki jih določa ZPP (9. člen in drugi odstavek 11. člena), pa tudi drugi predpisi.
Pri presoji, če je tožnikov delodajalec kriv za to, da je tožnik padel in se poškodoval, sta sodišči ugotovili, da ni kriv, saj je delo organiziral tako, da je lahko potekalo varno. Pri tem je treba upoštevati, da tožnik v času, ko je padel, še ni delal, temveč je po malici šele šel proti proizvodni hali. Hodil je lahko normalno, saj je imel dovolj prostora in svetlobe in zatrjevane "jame" (oziroma jamice - razpoke, kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi) zaradi odkrušenega betona niso bile tolikšne, da bi ogrožale običajen korak. Glede na to sta sodišči pravilno sodili, da je tožnikov delodajalec dokazal, da ni kriv za tožnikov padec in da je šlo za naključje, ki zadene tožnika.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - državni pravniški izpit - zavrženje revizije
Tožnik je vložil revizijo sam. Ne v reviziji in ne med postopkom pa ni zatrjeval ali predložil dokaze o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija stranke, ki jo je sama vložila, pa te pravice nima, po določbah ZPP (86. člen) ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe druge stopnje
V tožbi označena vrednost vseh treh v tej pravdi spornih desetin lastninske pravice znaša 1,620.000 SIT. Prvotoženec kot edini revident izpodbija tisti del sodbe druge stopnje, ki se nanaša na njemu naloženo obveznost, torej glede ene desetine napremičnine.
Vrednost tega revizijsko spornega dela ne presega zneska 1,000.000 SIT. Zato revizija ni dovoljena.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ker tožnik ni predložil dodatnih zdravniških potrdil, ki bi izkazovala njegovo zdravljenje, sodišč ni prepričal o protipravnem dejanju in vzročni zvezi med takim ravnanjem in zatrjevano škodo, še manj o toženkini odgovornosti. To pa so elementi, ki morajo biti kumulativno izkazani za nastanek odškodninske terjatve.
Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni taksativno določeni pogoji, ki so procesne ali materialnopravne narave. Med drugim mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe presoditi ali je tožbeni zahtevek sklepčen, se pravi, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb, ki ne smejo biti v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Če so trditve tožeče stranke v nasprotju z dokazi, ki jih je sama predložila, sodišče zamudne sodbe ne more izdati.
pripor - ponovitvena nevarnost - prepovedan prehod čez državno mejo - varnost ljudi - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
V izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (postopek teče zaradi kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ) je poleg ugotovitev o izkoriščanju stiske prebežnikov z jemanjem visokega plačila za usluge v zvezi z ilegalnimi prehodi čez državno mejo, pri čemer je bila ogrožena njihova eksistenca, tudi dovolj razlogov o tem, da so bili prebežniki v več primerih, ko so bili pripeljani v bližino državne meje, prepuščeni sami sebi. S tem je v zadostni meri ugotovljena ogroženost varnosti ljudi.
razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - trajanje življenjske skupnosti - simbolična preživnina
Tožničin preživninski zahtevek zoper toženca ni utemeljen, ker je bilo ugotovljeno, da se zaradi le tri leta trajajoče zakonske skupnosti njene premoženjske razmere in njen celoten socialni položaj vključno z zdravjem, niso v ničemer spremenili. Zaradi njene poroke s tožencem in sledeče razveze zakonske zveze z njim že po treh letih, se tako okolnosti na njeni strani, ki so odločilnega pomena za priznanje pravice do preživnine po določilu 81. člena ZZZDR, niso spremenile.
Kakor hitro tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do preživnine v breme toženca, ni podana niti podlaga za priznanje simbolične preživnine.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 163a. ZIZ-A člen 122, 163a.ZPP člen 17, 17/3, 48.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na nematerializirane vrednostne papirje - perpetuatio fori - ustalitev pristojnosti
Iz 122. člena ZIZ-A izhaja, da spremembe in dopolnitve ZIZ vplivajo le na nadaljevanje in dokončanje postopkov, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njihovo uveljavitvijo. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Za to govori tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (v tem primeru smiselno: ob vložitvi predloga za izvršbo) pristojno še naprej. V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo zakona šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če je to vprašanje v prehodnih določbah, ki uvajajo spremembo, drugače urejeno. Za takšno razlago tretjega odstavka 17. člena govori namen te določbe, ki je med drugim v tem, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča - žaljivo obnašanje stranke
Na sodnikovo ravnanje večja ali manjša "težavnost" stranke ne more in ne sme vplivati. Na drugi strani tudi večje ali manjše prepričanje same stranke v pristranskost posameznih sodnikov ne zadostuje za prenos pristojnosti. Sodišče samo kot institucija niti ne more biti pristransko. Prenosa pristojnosti tudi ne utemeljujejo strankine zahteve v vlogah, vlaganje kazenskih ovadb in obtožnih predlogov proti posameznim sodnikom, sicer bi to to pomenilo, da stranka z neprimernim načinom izražanja v vlogah ali z neprimernimi dejanji povzroči učinke, ki naj bi bili po njeni presoji zanjo ugodni.
Hujša kršitev delovnih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja je podana, če so dokazani znaki kaznivega dejanja, ki ga obsega opis naveden v zahtevi za začetek disciplinskega postopka in v izreku sklepov disciplinskih organov. Takšna kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ, je podana tedaj, če so dokazani vsi bistveni znaki navedenega kaznivega dejanja (namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lažno prikazovanje dejanskih okoliščin, zmota delodajalca - tožene stranke, dejanje - nakazilo posojila v škodo delodajalca).
odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - nevarna stvar - deljena odgovornost
Do nesreče tožnika je prišlo pri delu na stroju, ki je nevarna stvar ter z obdelovanci in na način, ki je pomenil večjo nevarnost za nastanek poškodb. Poleg tega pa je sodišče ugotovilo, da je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke za nesrečo, ker ni bilo poskrbljeno za varno delo v skladu s predpisi o varstvu pri delu. Tožnik ni imel opravljenega predpisanega preizkusa znanja iz varstva pri delu, zato pri takem stroju dela ne bi smel opravljati samostojno ter brez nadzora in ustrezne usposobljenosti za delo. Sodišče ni ugotovilo, da bi do nesreče prišlo zaradi trenutne nepazljivosti tožnika (ker je pogledal od stroja v trenutku nameščanja obdelovanca). Neposredni vzrok za nesrečo je bil predolgo in neustrezno nameščanje obdelovanca pod stiskalnico. Pravilna je zato odločitev obeh nižjih sodišč, da tožniku ni mogoče očitati sokrivde na podlagi tretjega odstavka 177. člena ZOR. To bi bilo tožniku mogoče očitati šele, če bi tožena stranka pred tem sama poskrbela, da bi bil tožnik vsaj ustrezno seznanjen z varnim načinom opravljanja (po ugotovitvah sodišča zahtevnejšega) dela in da bi bilo zagotovljeno učinkovito nadzorstvo. Odgovornost za nesrečo nosi v celoti tožena stranka sama na podlagi objektivne in tudi krivdne odgovornosti.
Za odločanje o tožbenem zahtevku občine za vračilo zneskov, ki jih je plačevala namesto tistega, ki je bil dolžan preživljati oskrbovanca v domu starejših, je pristojno redno sodišče.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 25, 26.ZUstS člen 45, 45/2.
razvrstitev v plačilni razred - ocena izpolnjevanja pogojev - odločba Ustavnega sodišča RS - odprava določbe podzakonskega akta
Odločilno za sporno oceno je bilo dejstvo, da je lahko izredno napredovalo le omejeno število zaposlenih. In to ne glede na dejansko oceno po posameznih kriterijih, temveč s pavšalno določeno mejo v odstotku. Taka ureditev v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95 in 66/96) pa je bila v neskladju z Ustavo in zakonom, zaradi česar jo je Ustavno sodišče z odločbo št.
U-I-91/97 z dne 1.2.2001 ne samo razveljavilo, temveč odpravilo. Po drugem odstavku 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) Ustavno sodišče izpodbijani podzakonski predpis odpravi, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu št. 19/2001 dne 16.3.2001, torej pred odločanjem sodišča druge stopnje o pritožbi.
Ugotavljanje drugega razloga in prenehanja delovnega razmerja na njegovi podlagi pomeni, da ni istovetnosti (identitete) med tožbenim zahtevkom (o katerem je bilo pravnomočno odločeno) in zahtevkom, ki je bil predmet obnove postopka. V obnovi postopka zatrjevana nova dejstva zato ne predstavljajo obnovitvenega razloga po določbi 10. točke 394. člena ZPP.
ZTPDR člen 8, 8/1, 75, 75/2, 75/2-5. ZDSS člen 24, 24/1-1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov, pomembnih za opravljanje dela
Delavcu ni mogoče očitati, da je zamolčal podatke o svojem zdravstvenem stanju, če v času sklepanja delovnega razmerja tudi sam še ni vedel za kasneje ugotovljeno bolezen.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovne obveznosti
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse določene hujše kršitve delovnih obveznosti, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje delodajalca. Gre za alternativne možnosti, saj vsaka od njih, če se jo v postopku ugotovi, omogoča izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Ker je bilo v disciplinskem postopku pri delodajalcu ugotovljeno, da je zaradi ravnanja revidenta toženi stranki nastala škoda in da je prišlo do motnje v delovnem procesu, je bil izrek najstrožje disciplinske kazni v skladu z veljavnimi predpisi.
spor o pristojnost - dediči - prejemki iz naslova delovnega razmerja zapustnika
V primeru, ko dediči uveljavljajo plačilo neizplačanih prejemkov od zapustnikovega delodajalca, ne gre za individualni delovni spor po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - obličnost
Pogoj za veljavnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja je z zakonom predpisana posebna obličnost. To pomeni, da je način prenehanja delovnega razmerja po 2. točki 1. odstavka 100. člena ZDR strogo formalen akt, ki ima pravni učinek samo tedaj, če ustreza vsebini te norme. V njem mora biti izražena resna in svobodna volja delavca, da mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, delodajalec pa s tako izraženo voljo soglaša.