zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se vložnik ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem kot posledico dokazne ocene na glavni obravnavi izvedenih dokazov, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče (2. odstavek 420. člena ZKP).
osebno zavarovanje - življenjsko in nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - tabela invalidnosti - dolžnost plačila zavarovalne vsote - trajna invalidnost
Kot sestavni del zavarovalne pogodbe sta sodišči upoštevali Splošne pogoje za nezgodno zavarovanje oseb NE - 88 kot pogodbeno materialno pravo. Pogodbeno pravo mora stranka v pravdnem postopku izkazati. Tožeča stranka se sklicuje na Splošne pogoje ŽZ 90 a, ki jih ni predložila in jih zato ni mogoče upoštevati.
taksa za tožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku tožbe
Po novi zakonski ureditvi je plačilo sodne takse za tožbo procesna predpostavka, in neplačilo takse torej ovira, ki preprečuje meritorno obravnavanje tožbe. Je absolutne narave in mora sodišče nanjo paziti po uradni dolžnosti. Kršitev tožnikove obveznosti plačila sodne takse je sankcionirana z domnevo o umiku tožbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Z navedbo, da se izpodbijana sodba ne more opirati na zbrane dokaze, ker so vsi, ki jih je sodišče privzelo kot merodajne, nični, oziroma je sodišče privzelo le verjetno izkazana dejstva, obsojenec ni ustrezno obrazložil uveljavljene procesne kršitve iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sodišče v izvedenskem mnenju ni ugotovilo pomanjkljivosti in ker je ocenilo, da glede pravilnosti in s tem strokovnosti mnenja ni podan utemeljen dvom, ni bilo podlage za ravnanje po 258. členu ZKP.
Glede na 44. člen ZDen in uporabljeno metodologijo ( Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, pritožba s pavšalnimi ugovori ne more uspeti.
ZOR člen 189, 210, 210/4, 216, 931, 931/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska (Z Triglav AK-92/XI) člen 4, 4/2-2, 9, 9/1-9, 13, 13/1, 15, 15/5.
revizija - pravni interes za revizijo - že plačana zavarovalnina po sodbi - zavarovanje avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - rop - vojno stanje v BIH - dolžnost plačila zavarovalne vsote - ugotavljanje višine škode - splošni zavarovalni pogoji
Zavarovalnici, ki plača zavarovalnino na podlagi pravnomočne sodbe, z revizijsko odločbo ali ob morebitnem novem sojenju pa je odškodnina znižana ali pa tožbeni zahtevek sploh zavrnjen, ostane možnost, da zahteva vrnitev (preveč) plačanega zneska. Tako ima torej pravni interes za vložitev revizije.
Tudi če so bili v času dogodka v Bosni še upori, ni dokazano, da bi bil obravnavani rop politično obarvan. Šlo je očitno za rop, kakršni se dogajajo tudi v drugih državah, kjer ni nobenega vojnega stanja in uporov.
Za razsojo o zavarovalnini se ne uporabi 189. člen ZOR.
Če gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo objekta na območju, ki se ureja s PUP, sosed lahko uspe predvsem z ugovori, da izdano lokacijsko dovoljenje ni v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija oz. da lokacijska dokumentacija ni pripravljena na podlagi določb odloka, podatkov o obstoječem stanju zemljišča in objektov ter investitorjevih podatkov o namenu in zmogljivosti objekta.
Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je za dovoljenost revizije odločilna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki pa v predmetnem sporu ne presega 1.000.000 tolarjev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21574
ZKP člen 498, 498/1.KZ člen 63, 63/3, 69. ZKPPK člen 6, 23, 23/1.
postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odvzem predmetov
Ker odločba o odvzemu predmetov, izdana na podlagi 1.odstavka 489. člena ZKP, ne vsebuje nikakršnih utemeljenih razlogov o konkretni nevarnosti, da bi osumljenec storil kaznivo dejanje, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Iz Zakona o kontroli predmetov iz plemenitih kovin (ZKPPK) ne izhaja, da promet predmetov iz plemenitih kovin, ki glede čistoče ne dosegajo 585 tisočink, v Republiki Sloveniji ni mogoč. Iz določila 1. odstavka 23. člena navedenega zakona je namreč razvidno, da se le predmeti iz plemenitih kovin, ki glede čistoče ne dosegajo niti najnižje stopnje, predpisane v 6. členu, vendar pa imajo v zlitini več kot 200 tisočink plemenite kovine, ne štejejo za predmete iz plemenitih kovin in ne smejo v promet.
sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogoja zagotovljenosti stanovanja
Pogodba o najemu stanovanja, za katerega je pristojni upravni organ ugotovil, da ni stanovanje v smislu 3. člena SZ, ni dokaz o izpolnjevanju pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
ZUS člen 77, 77/2-3. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN člen 17, 17/1. ZUN člen 73.
ukrep urbanističnega inšpektorja - uporaba materialnega prava
Za uporabo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je bistveno, kdaj je bil inšpekcijski postopek začet.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - odgovornost šole - povrnitev škode - pouk telesne vzgoje - skok čez kozo
Dejavnost s povečano nevarnostjo je podana tedaj, ko je zaradi njenega rednega poteka lahko ogroženo življenje ali zdravje. V tem primeru je tožnica ob asistenci učitelja opravljala v učnem programu, prilagojenem otroku njene starosti, predpisano telovadno vajo, ki sama po sebi ni nevarna, in na orodju, prilagojenem njeni starosti in višini. Revizija utemeljeno poudarja, da je telesna vzgoja otrok v šolah podvržena strogi regulativi - to velja tudi za izbiro telovadnega orodja in za predpisani način izvedbe telovadne vaje. Dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da je bila vaja v tem primeru izvedena na drugačnem (predvsem višjem) orodju, ali na način, ki ni predviden za otroka tožničine starosti. Odgovornost za nastalo škodo na podlagi vzročnosti (drugi odstavek 154. člena ZOR) torej ni podana.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ker je šele novela ZZVN (Ur.list RS, št. 43 z dne 4.6.1999) kot žrtev vojnega nasilja opredelila tudi osebo, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi požiga ali porušenja njegove stanovanjske hiše, prej veljavne določbe ne šteje v podlago za ugoditev takemu zahtevku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sorodstvo stranke in sodnika manjšega sodišča
Tehten razlog v smislu smotrne delegacije je tudi primer, ko nastopa kot stranka sorodnik sodnika na sodišču, kjer dela malo sodnikov. Ob takšni okoliščini bi se namreč lahko porodil dvom o nepristranskosti odločanja in korektnosti postopka na tem sodišču.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
nelojalnost kot ovira za pridobitev državljanstva
Ker je imela tožnica šele v pritožbi v upravnem sporu možnost izpodbijanja domneve nelojalnosti, bi jo moralo že sodišče prve stopnje pozvati, da navede dejstva in okoliščine, s katerimi dokazuje nasprotno.
ZKP člen 236, 236/1-5, 236/3, 251, 251/1, 420, 420/2.
izvedenstvo - kdo ne sme biti postavljen za izvedenca - posredni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podlaga prepovedi iz 1. odstavka 251. člena ZKP, torej kdo ne sme biti postavljen za izvedenca, je v povezanosti oseb, navedenih v 5. točki 1.odstavka 236. člena ZKP, z obdolžencem.
Tretje osebe je dopustno zaslišati kot priče o tem, kaj jim je povedala oškodovanka, ki je sodišče glede na določbo 3. odstavka 236. člena ZKP in zaradi varstva njene integritete ni moglo zaslišati.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
nelojalnost kot ovira za pridobitev državljanstva
Ker tožnik do vložitve pritožbe v upravnem sporu ni imel možnosti z uspehom izpodbijati domneve nelojalnosti, bi ga moralo sodišče prve stopnje (seznanjeno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-23/93 z dne 20.3.1997) pozvati, da navede dejstva in okoliščine in z njimi dokazovati zak. domnevo nasprotno.