Delodajalec ni odgovoren za škodo, ki jo je delavka utrpela pri padcu, ko je v prepovedanem času šla po prehodu čez železniške tire domov na malico, čeprav je imela malico zagotovljeno na delovnem mestu.
ZDR (1990) člen 36, 36 b, 36 b/3. SKPG člen 12. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne dejavnosti člen 16.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi njunih operativnih razlogov - delovna uspešnost - merila za ugotavljanje delovne uspešnosti
V primeru, ko delovne uspešnosti pri toženi stranki ni bilo mogoče ugotoviti ali zato, ker ni imela sprejetega ustreznega akta, ali ker v internem aktu določen način in postopek ugotavljanja ni bil uporabljen ali iz drugih objektivnih razlogov, se za odločitev glede uvrstitve med presežne delavce po presoji revizijskega sodišča, uporabi naslednji kriterij določen v 12. členu takrat veljavne SKPG oziroma 16. členu KP dejavnosti. V tem obsegu bi zato sodišči prve in druge stopnje morali preizkusiti obstoj dejanske podlage za uveljavljeni tožbeni zahtevek.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev
Pogoj ukinitve dejavnosti za prevzem delavcev je izpolnjen, če je ta v celoti ukinjena v določeni organizacijski enoti. Delodajalec ni dolžan preverjati, če je mnenje k pogodbi o prevzemu delavcev dal po sindikalnih pravilih pristojen organ.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - razširitev zahteve za disciplinski postopek
Pooblaščenec podjetja (odvetnik) ne more na disciplinski obravnavi razširiti zahteve za disciplinski postopek. Za razširitev so pristojne le v 61. členu ZTPDR določene osebe oziroma organi.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava
Materialno pravo je zmotno uporabljeno, če pritožbeno sodišče ugotavlja, da se za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti mora obvezno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, in se pri tem poziva da določbo splošnega akta, ki pa tega ne določa.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZVD člen 47. ZTPDR člen 80, 83.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - nestrinjanje z odreditvijo dela - neopravičen razlog za odsotnost z dela
Svoje nestrinjanje zoper to odločitev delodajalca tožnica ni izrazila niti z vložitvijo ugovora (80., 83. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90- ZTPDR), niti ni ob ponovnem nastopu dela dne 24.11.1994 ravnala - če je štela, da ji grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje - skladno določilu 47. člena Zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74 - RS 57/96), temveč je z naslednjim dnem izostala z dela. Zatrjevano nezakonito ravnanje tožene stranke bi imela tožnica pravico izpodbijati le s pravnimi sredstvi, ne pa z odsotnostjo z dela. Zato za opravičen izostanek tožnice ni obstajala zakonita podlaga.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo
Po določbi 2.tč. 202.čl. ZP se lahko zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, vloži zahteva za sodno varstvo, če je odgovorni osebi izrečena kazen nad 100.000,00 SIT.
V zahtevi za sodno varstvo v korist kaznovane pravne osebe se navaja, da je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv in da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej zatrjuje bistvene kršitve določb postopka v smislu 11.tč. 1.odst. 186.čl. ZP, te kršitve pa se z zahtevo za sodno varstvo ne more uveljavljati. Po navedenih določbah 203.čl. ZP z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče uveljavljati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
sposobnost biti stranka - lovska družina kot pravna oseba - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - lovska škoda - objektivna odgovornost lastnika psa - oprostitev odgovornosti - določitev višine škode
Po določilu drugega odstavka 74. člena ZVGLD odgovarja lastnik lovski organizaciji za škodo, ki jo na divjadi v lovišču povzroči njegov pes. Odgovornost lastnika psa je po sodni praksi objektivna, toženka pa odgovarja za celotno nastalo škodo, ker se ni razbremenila odgovornosti do škode po določbah 177. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tudi višino odškodnine sta sodišči nižjih stopenj pravilno odmerili. Odškodnina za škodo na divjadi se odmerja po predpisanem odškodninskem ceniku (prvi odstavek 74. člena ZVGLD). Po teh določbah se mora uporabiti odškodninski cenik, ki je veljaven na dan sojenja.
denacionalizacijski upravičenec - neodplačno podržavljeno premoženje - ugotovitev vrednosti dane odškodnine - pravna praznina
Vrednotenje prejete odškodnine za zemljišče in lesno maso je v skladu s 1. odstavkom 44. člena ZDen, če je bilo oboje kot premoženje tudi podržavljeno.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - prodajna pogodba - arodacija - navidezna arondacijska odločba - sodna pristojnost
Sicer se je mogoče strinjati z revizijskim stališčem, da gre pri kmetijskih strojih za del kmetije. Vendar pa ne njen sestavni del marveč kot pritiklina glavni stvari - kmetiji. So ji trajno namenjeni in so z njo gospodarsko povezani. O tem ni mogoče sklepati le iz definicije, ki jo podaja v reviziji omenjani 4. člen takrat veljavnega ZDKZ (oziroma 3. člen zdaj veljavnega zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev - Ur. list RS, št. 70/95), marveč že pravna pravila občnega državljanjskega zakonika (ODZ) v paragrafu 294 in 296. Drži tudi, da pritiklina, če je last lastnika glavne stvari, deli z njo isto pravno usodo (na primer pri obsegu zastavne pravice - paragraf 457 ODZ, pri menjalni in kupni pogodbi - paragraf 1047 in 1053). Vendar pa povedano ne pomeni, da ni mogoče, da sta lastnika glavne stvari in pritikline različna, še posebej pa ne, da bi nekega lastnika stvar, ki ni spojena z glavno stvarjo, postala, ko stopi v funkcijo pritikline, last lastnika glavne stvari. Stvarno pravo namreč ne pozna skupnosti stvari in s tem tudi ne nikakršnih stvarnopravnih (lastninskih) posledic vključevanja takšnih stvari v kakšno gospodarsko enoto. Ali drugače, premičnina lahko postane pritiklina nepremičnini in pride v enoten lastninskopravni režim le, če pripade istemu lastniku kot glavna stvar, in le takrat deli pravno usodo glavne stvari.
rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - prekluzivni rok
Nepravočasna vložitev zahteve za denacionalizacijo pomeni za stranko, ne glede na razloge njene zamude, izgubo same pravice do denacionalizacije, ker je stranka prekludirana že po samem zakonu.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost lastnika psa - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Po določilu pravila 1320 ODZ je za škodo, ki jo povzroči žival, odgovoren njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo (pa ne gre za primer, ko je škoda nastala zaradi spodbujanja ali draženja živali). Za potrebno varstvo ali nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je to takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Nadzorovanje psa mora biti prilagojeno konkretnim razmeram, v tem primeru razmeram na toženčevi domačiji z več družinskimi člani, katerih se je posluževal pri oskrbi in nadzorstvu psa.
Po ugotovitvah sodišča druge stopnje je izvedenec ugotovil, da so tožnici po pasjih ugrizih ostale brazgotine, ki estetsko motijo. Pri tem ni odločilno, kako je izvedenec zdravstvene stroke poimenoval nastale spremembe na vidnih delih tožničine kože, pač pa okolnost, kako se te spremembe kažejo navzven (da gre za brazgotine, ki estetsko motijo) in da oškodovanka zaradi tega duševno trpi.
Zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo od dneva odmere odškodnine na prvi stopnji. Namreč o taki škodi se sodi po dejanskem in pravnem stanju, ki sta obstajali na dan zadnje obravnave. Z odmero odškodnine pride povzročitelj škode v zamudo. Kadar pa sodišče druge stopnje na podlagi oškodovančeve pritožbe poseže v odločitev sodišča prve stopnje iz materialnopravnih razlogov, le korigira prvostopno odločitev, ki temelji na obstoječem stanju na dan zadnje obravnave. To stanje je tako pravnorelevantno tudi za odločitev, s katero se odškodnina zviša na drugi stopnji, kar pomeni, da posledice zamude nastopijo istočasno glede celotno priznane odškodnine za nepremoženjsko škodo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - plačilo odškodnine
Če stranka kljub pravilnemu opozorilu organa vztraja pri zahtevku, ki nima podlage v zakonu, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna, stranki pa dana možnost učinkovitega uveljavljanja njenih pravic.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o stroških
Po določilu 400. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo le zoper tiste sklepe sodišč druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Take narave pa nima stroškovni sklep v postopkih, ki se končajo z odločitvijo o glavni stvari.
vzročna zveza - povzročitev škode - podlage za odgovornost - teorija o adekvatni vzročnosti - teorije o vzročni zvezi - pravno relevantna vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca
Za odgovor na vprašanje, ali določeno škodno dejstvo po rednem, običajnem, normalnem teku stvari pripelje do konkretne posledice, ne zadostuje primerjava le s konkretnim oškodovancem. Ta je izhodišče predvsem pri vprašanju individualizacije odškodnine, ne pa pri pravno relevantni vzročni zvezi. Pri odgovoru zato pomagajo predvsem življenjske izkušnje s stališča povprečno izkušenega človeka. Gre za adekvatnost, kakor jo pojmuje povprečno izkušen opazovalec. Kadar pa se med elemente, ki so soprispevali k nastanku škode, vključijo posebne lastnosti ali stanja samega oškodovanca, je potrebno vse okoliščine, ki so v zvezi z nastankom škode, posebej skrbno raziskati, saj te okoliščine lahko predstavljajo tudi enega od več pravno relevantnih vzrokov in lahko pripeljejo tudi do takoimenovane deljene vzročnosti.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi skaženosti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - poškodba ulnarnega živca na desni roki
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
ZPP (1977) člen 392, 400, 400/3, 400/4, 443, 443/4.
revizija - dovoljenost revizije - motenje posesti
Med pravdnima strankama je bil v teku spor zaradi motenja posesti. Za tovrstne spore pa ZPP izrečno določa, da je v njih izključena možnost revizije kot izrednega pravnega sredstva (4. odstavek 443. člena ZPP).
revizija - dovoljenost revizije - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedla, sodišče postopka v smislu določbe 40. člena ZPP ni izvedlo, tožena stranka pa ugotovitve vrednosti spornega predmeta tudi ni zahtevala, čeprav je to možnost imela. Vrednost spornega predmeta je zato ostala nedoločena, zaradi česar si v obravnavani pravdni zadevi glede tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na izpraznitev stanovanja, pravdni stranki pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva nista zagotovili.