revizija - dovoljenost revizije - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedla, sodišče postopka v smislu določbe 40. člena ZPP ni izvedlo, tožena stranka pa ugotovitve vrednosti spornega predmeta tudi ni zahtevala, čeprav je to možnost imela. Vrednost spornega predmeta je zato ostala nedoločena, zaradi česar si v obravnavani pravdni zadevi glede tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na izpraznitev stanovanja, pravdni stranki pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva nista zagotovili.
ZPP (1977) člen 392, 400, 400/3, 400/4, 443, 443/4.
revizija - dovoljenost revizije - motenje posesti
Med pravdnima strankama je bil v teku spor zaradi motenja posesti. Za tovrstne spore pa ZPP izrečno določa, da je v njih izključena možnost revizije kot izrednega pravnega sredstva (4. odstavek 443. člena ZPP).
vzročna zveza - povzročitev škode - podlage za odgovornost - teorija o adekvatni vzročnosti - teorije o vzročni zvezi - pravno relevantna vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca
Za odgovor na vprašanje, ali določeno škodno dejstvo po rednem, običajnem, normalnem teku stvari pripelje do konkretne posledice, ne zadostuje primerjava le s konkretnim oškodovancem. Ta je izhodišče predvsem pri vprašanju individualizacije odškodnine, ne pa pri pravno relevantni vzročni zvezi. Pri odgovoru zato pomagajo predvsem življenjske izkušnje s stališča povprečno izkušenega človeka. Gre za adekvatnost, kakor jo pojmuje povprečno izkušen opazovalec. Kadar pa se med elemente, ki so soprispevali k nastanku škode, vključijo posebne lastnosti ali stanja samega oškodovanca, je potrebno vse okoliščine, ki so v zvezi z nastankom škode, posebej skrbno raziskati, saj te okoliščine lahko predstavljajo tudi enega od več pravno relevantnih vzrokov in lahko pripeljejo tudi do takoimenovane deljene vzročnosti.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi skaženosti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - poškodba ulnarnega živca na desni roki
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - negatorna tožba
Tožeča stranka je proti tožencu vložila prepovedno tožbo, s katero je zahtevala prenehanje vznemirjanja na stvari, ki je v njeni lasti (42. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Ur. list SFRJ, št. 6/80). Podlaga za utemeljenost take tožbe je poleg samega dejstva vznemirjanja ali poseganja v stvar tudi dokazan obstoj lastninske pravice na stvari, v katero se posega.
SZ člen 128, 128/2, 148, 148/2, 159, 159/1, 159/2. ZSR člen 58, 58/1.
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona - prehodne in končne določbe - imetnik stanovanjske pravice - neuporaba stanovanja - tožba na izpraznitev
Po določbi prvega odstavka 159. člena SZ je 19.10.1991 prenehal veljati ZSR. To pomeni, da po tem datumu nihče ni mogel pridobiti pravice na podlagi prej veljavnega ZSR. Pomeni pa tudi, da po tem datumu nihče ni mogel izgubiti do dneva uveljavitve SZ že pridobljenega statusa imetnika stanovanjske pravice zaradi okoliščin, ki so po ZSR imele za posledico odpoved ali prenehanje stanovanjskega razmerja, nastopile pa so po uveljavitvi SZ. Zato takih, kasneje nastalih okoliščin ni mogoče upoštevati v škodo osebe, ki je na dan uveljavitve SZ imela status imetnika stanovanjske pravice. Določba prvega odstavka 159. člena SZ o prenehanju veljavnosti ZSR je pravilo, določba drugega odstavka navedenega člena o uporabi prejšnjega zakona do sklenitve najemne pogodbe pa izjema, ki jo je zato potrebno ozko tolmačiti. Prejšnji zakon se v prehodnem obdobju do sklenitve najemne pogodbe uporablja le glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja, ne pa glede vprašanja statusa imetnika stanovanjske pravice.
ZPP (1977) člen 172, 172/3, 172/4, 173, 173/5. ZST člen 13, 13/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodne takse - oprostitev plačila - lastništvo nepremičnine
Lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Pomembne so namreč vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
Ker v primeru, da sodba nima razlogov, ni možna presoja pravilnosti in zakonitosti, je že samo zaradi tega revizija utemeljena, saj pomeni v odločilnih dejstvih neobrazložena oziroma ne dovolj jasno obrazložena sodba absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
URS člen 20. ZKP (1994) člen 150, 157, 157/1, 159, 201, 201/2, 201/2-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - predkazenski postopek - razlogi za sum - utemeljen sum - začasen odlog odvzema prostosti osumljeni osebi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Preiskovalni sodnik odredi ukrepe iz 150.čl. ZKP, če obstajajo razlogi za sum sodelovanja pri izvršitvi kaznivega dejanja, medtem ko je pogoj za odvzem prostosti, ki ga po 1.odst. 157.čl. ZKP izvršijo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve, obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, obenem pa mora biti podan tudi priporni razlog. V fazi izvajanja ukrepov iz 150.čl. ZKP, namenjeni pridobivanju dokazov za utemeljitev suma, pogoji za odvzem prostosti zato praviloma še niso podani, tako da uporaba 159.čl. ZKP ne pride v poštev.
ZISDU člen 67, 70, 73, 75, 75/1, 75/3, 111, 111/1, 112, 134, 134/3, 137, 139, 139/3. ZISDU-A člen 112a, 112a/1, 112a/3-3. ZTVP člen 4, 4/3, 39, 39/1-4, 39/1-5. ZGD člen 315, 317, 328, 329, 329/1. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
pogodba o upravljanju - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih družb - upravljanje finančnega premoženja - prva prodaja delnic - začasna prepoved upravljanja - nematerializirane delnice - vpis in prenos vrednostnih papirjev
Upravljati investicijsko družbo pomeni opravljati v njenem imenu in za njen račun vse posle v zvezi z upravljanjem njenega finančnega premoženja. Pod ta pojem pa ni mogoče podvesti prve prodaje delnic izdajatelja. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ne more poseči vanjo z ukrepom iz 3. alinee 3. odst. 112. a člena ZISDU.
Z vknjižbo v centralni register klirinško depotne družbe v dobro imetnika, ki jo je vpisal in vplačal, je nematerializirana delnica izdana. S preknjižbo v centralnem registu se pravice iz delnice prenese na drugega imetnika.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 143.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD je storil tisti, ki je pomagal storilcem kaznivih dejanj, določenih v ZKLD. Pomoč storilcem drugih (nepolitičnih) kaznivih dejanj pa je lahko - do uveljavitve kazenskega zakonika iz leta 1951 - pomenila le kaznivo dejanje pomoči zločincem na prostosti po pravnih pravilih 143. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije iz leta 1929.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Po določbah 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obsojenec in zagovornik, ne pa tudi oškodovanec kot tožilec, oziroma njegov pooblaščenec, ki jo je vložil v obravnavanem primeru, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zahtevo oškodovanca kot tožilca za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.
SZ člen 20, 117, 117/1, 117/4, 119, 123, 149.ZOR člen 262.
podstanovalska razmerja (podnajem) - privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavitev zahteve za odkup - predkupni upravičenec
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 19/91, 21/94 in 23/96, SZ) je omogočil (predpisal) odkup stanovanj pod ugodnimi pogoji tudi tistim podstanovalcem, ki so imeli v podnajemu celotno stanovanje več kot dve leti (149. člen SZ). Tožnica je bila prvotno res podnajemnica, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da je sporno stanovanje v celoti uporabljala nemoteno več kot dve leti pred uveljavitvijo SZ. Že te ugotovitve omogočajo presojo o tem, da je tožbeni zahtevek tožnice za odkup stanovanja utemeljen, skladno z določilom 149. člena SZ.
Odkup pod ugodnimi pogoji je bil enkraten privilegij, ki ga je izjemoma določil zakon. Napačno je enačenje lastninjenja in privatizacije, kot je določena v VIII. poglavju SZ in v tem poglavju določenih upravičencev, s predkupno pravico in predkupnim upravičencem, kot ga določa 20. člen SZ. V slednjem gre za najemnika stanovanja, ki ima sklenjeno najemno pogodbo z lastnikom, ta pa želi stanovanje prodati in ga mora najprej ponuditi najemniku. Res so se glede na končne in prehodne določbe SZ šteli tudi imetniki stanovanjske pravice že po zakonu za najemnike, vendar jih je zakon posebej privilegiral glede odkupa stanovanj.
revizija - dovoljenost revizije - meje preizkusa - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Očitek, da je sodišče zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja napravilo tako zmotno oceno, ne more biti uspešen revizijski razlog. Po 3. odstavku 385. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
V reviziji več ni mogoče predlagati novih dokazov (ob izjemi iz 387. člena ZPP: podani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, za kar v obravnavani zadevi ne gre).
družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna družba - upravljanje družbe - obličnost - dokumentiranje sklepov
V primerih enoosebne družbe, ko je ista oseba po eni strani ustanovitelj in s tem edini družbenik, po drugi strani pa njen direktor kot poslovodja (prvi odstavek 449. člena ZGD) in s tem njen zakoniti zastopnik, gre za svojsko dihotomijo istega subjekta. V takšni dvojni funkciji lahko odloča o poslovanju družbe neoblično razen v primerih odločitev iz 439. člena ZGD (o sprejetju letne bilance in izkazu uspeha in delitvi dobička ter o drugih v tem predpisu določenih pomembnih odločitvah). Tožnik je bil po povedanem upravičen odločiti sam o tem, da bo terjatev svoje družbe (L. d.o.o.) izterjal sam po sodni poti kot lastnik enoosebne družbe. Takšna odločitev namreč ne sodi med odločitve iz omenjenega 439. člena ZGD. Tako se pokaže kot zmotno stališče pritožbenega sodišča, da terjatve firme ni mogoče identificirati s terjatvijo njenega direktorja -