Čim gre za dve različni zavarovalni pogodbi z različnima zavarovalnicama, ni iste pravne podlage in s tem tudi ne materialnega sosporništva.
Pravilen je poudarek nižjih sodišč, da sama solidarna odgovornost še ne pomeni iste pravne podlage. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 414. člena ZOR). Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov, čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje (odškodnina). Solidarna obveznost se potemtakem ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti dolžnikov.
Res se porok s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (797. člen ZOR). Toda že iz te zakonske definicije poroštva sledi, da gre vsebinsko za dve pogodbi med upnikom in dolžnikom na eni strani ter med porokom in upnikom na drugi strani iz različnih pravnih naslovov, pa čeprav je kdaj tehnično izpeljano tako, da gre v formalnem pogledu za eno pogodbo. Tudi, če gre za primer, da se je porok zavezal kot porok in plačnik (solidarno poroštvo - tretji odstavek 1004. člena ZOR), to spet ne pomeni iste pravne podlage. In končno tudi določba 199. člena ZPP, po kateri sta lahko skupaj tožena glavni dolžnik in porok, ne pomeni materialnega sosporništva, marveč le posebno obliko zakonitega sosporništva z učinki navadnega sosporništva.
ZISDU člen 67, 70, 73, 75, 75/1, 75/3, 111, 111/1, 112, 134, 134/3, 137, 139, 139/3. ZISDU-A člen 112a, 112a/1, 112a/3-3. ZTVP člen 4, 4/3, 39, 39/1-4, 39/1-5. ZGD člen 315, 317, 328, 329, 329/1. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
pogodba o upravljanju - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih družb - upravljanje finančnega premoženja - prva prodaja delnic - začasna prepoved upravljanja - nematerializirane delnice - vpis in prenos vrednostnih papirjev
Upravljati investicijsko družbo pomeni opravljati v njenem imenu in za njen račun vse posle v zvezi z upravljanjem njenega finančnega premoženja. Pod ta pojem pa ni mogoče podvesti prve prodaje delnic izdajatelja. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ne more poseči vanjo z ukrepom iz 3. alinee 3. odst. 112. a člena ZISDU.
Z vknjižbo v centralni register klirinško depotne družbe v dobro imetnika, ki jo je vpisal in vplačal, je nematerializirana delnica izdana. S preknjižbo v centralnem registu se pravice iz delnice prenese na drugega imetnika.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 143.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD je storil tisti, ki je pomagal storilcem kaznivih dejanj, določenih v ZKLD. Pomoč storilcem drugih (nepolitičnih) kaznivih dejanj pa je lahko - do uveljavitve kazenskega zakonika iz leta 1951 - pomenila le kaznivo dejanje pomoči zločincem na prostosti po pravnih pravilih 143. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije iz leta 1929.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Po določbah 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obsojenec in zagovornik, ne pa tudi oškodovanec kot tožilec, oziroma njegov pooblaščenec, ki jo je vložil v obravnavanem primeru, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zahtevo oškodovanca kot tožilca za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.
ZSR člen 18, 18/5, 19, 19/3.SZ člen 58, 117, 117/1.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upravičenci za odkup - pridobitev stanovanjske pravice - uporabniki stanovanja - zahteva za izselitev iz stanovanja - prekluzivni rok 2 leti
Osebe, ki jih zaradi preteka prekluzivnih rokov stanodajalec ni mogel več izseliti, so pridobile stanovanjsko pravico. To jim daje pravico zahtevati odkup stanovanja pod pogoji, ki jih zakon določa za privatizacijo (117. in naslednji členi Stanovanjskega zakona).
ZOR člen 192, 200, 203. ZTVCP (1988) člen 107, 109.
povzročitev škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - strah - prečkanje ceste izven prehoda za pešce
Tožnik, ki je prečkal cesto izven prehoda za pešce in se ni prepričal, ali to lahko stori varno, je 1/3 sokriv za nesrečo, v kateri ga je zadel osebni avtomobil.
vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - tožba na izselitev
Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine (Ur. list RS, št. 1/91-I) je prenesel upravljanje z vsem premoženjem, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do tedaj upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA, na Republiko Slovenijo. Po 25.6.1991 torej komande garnizona ali drugi organi v sestavu bivše JLA niso mogli več veljavno upravljati vojaškega stanovanjskega sklada ter izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz navedenega sklada.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - zmanjšana življenjska aktivnost
V našem pravnem sistemu je zagotovljeno varstvo človekove telesne in duševne integritete v Ustavi Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91), v raznih ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah ter v zakonih, zlasti v določilih ZOR, ki sta jih navedli nižji sodišči. Tu je za povrnitev nepremoženjske škode predvidena satisfakcija (tolažba, zadoščenje), ki naj oškodovanca privede v tisto družbeno in osebno stanje, v kakršnem bi bil, če ne bi bila kršena njegova osebnostna pravica.
V zameno za dani denar sta tožnika pridobila osebno služnost, ki jo lahko uveljavljata proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Nižji sodišči sta pravilno navedli, da jima ta pravica kljub sinovi smrti še vedno pripada in da je obveznost prešla na njegove dediče, ki njuni pravici do osebne služnosti ne oporekajo. Obseg in način izvrševanja navedene služnostne pravice pa je odvisen od volje tožnikov kot služnostnih upravičencev, ki sta dolžna prispevati k vzdrževanju nepremičnine.
glavna obravnava v odsotnosti stranke - naknadno opravičilo
Glavna obravnava je lahko opravljena v odsotnosti stranke ob pogojih 295. člena ZPP, po dol. 265. čl. ZPP pa se lahko opravi zaslišanje došle stranke. Naknadno opravičevanje izostanka, dano v reviziji, ne pa v pritožbenem postopku, ne more biti predmet obravnave s stališča bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. točki 1. odst. 385. člena ZPP.
Dogovor o skupni gradnji in o solastninskih deležih je podlaga za obračun stroškov vlaganja v skupno gradnjo. Terjatev je dospela ob koncu gradnje. Tedaj je začel teči zastaralni rok za obligacijski zahtevek.
Škoda, ki se kaže v izgubi tovornjaka reg..., naj bi nastala tožniku na dan javne dražbe dne 5.8.1983, ko je bilo zarubljeno vozilo pod ceno prodano. O tej javni dražbi je bil tožnik po dejanskih ugotovitvah - pa čeprav le telefonično - obveščen. Ker je dražbo ocenil kot nezakonito, je torej že dne 5.8.1983 zvedel za obseg škode in njenega povzročitelja.
Delavec, ki se pri vzpenjanju na streho in vračanju s strehe ni poslužil za to pripravljene (v zid vgrajene) lestve, ampak je izbral svoj način, in pri tem utrpel nezgodo, je sam odgovoren za 50 % škode.